Zlatku Zahoviću se je razvozlal jezik, spregovoril je o vsem

Zlatko Zahović ob gostovanju v oddaji Pod prečko ni razočaral. Iskreno in brez dlake na jeziku se je razgovoril o morebitnem odhodu v Dinamo Zagreb, vrnitvi v Maribor in napakah, ki jih je ta po njegovem odhodu naredil, o slovenski stroki, slovenski reprezentanci, selektorju Matjažu Keku in še marsičem. O čem vse je še govoril?

O tem, kaj se dogaja v času prestopnih rokih:
“Ko pride prestopni rok, je že vse pripravljeno. Pred tem pa je veliko lobiranja, večerij, kosil. Pred tem je veliko dela. Na koncu se zgodi iskra ali pa ne. Pripravlja pa se vseskozi. To je velik posel. Treba je vzdrževati dobre odnose, stike. Treba je klicati ljudi, da se te spomnijo. To, ali se sklene krog, je odvisno od marsičesa.”

O zanimanju Dinama iz Zagreba in tem, ali se je pripravljen vrniti v nogomet:
“Zame bi bilo trenutno dobro predvsem to, da se začnem pogovarjati o dieti. (smeh, op.p.) Ne iščem pa ničesar, ampak če bi se kaj zgodilo, bi dobro razmislil. Sem pripravljen, ampak ne iščem. To glede Dinama je bila bolj folklora, da se kolesje zavrti. Dinamo je velik klub, tudi moja preteklost nekaj pomeni. Malce je treba zadeve tudi napihniti. Zakaj sem bil v pogovorih s hrvaškimi mediji bolj gostobeseden kot s slovenskimi? V nogometu sem bil 32 let, od tam je šla zgodba naprej. Tam se je začelo, zato sem postavil prioritete. Tudi slovenskim medijem sem dal izjave, ampak tam sem jih dal nekaj več. Tam se je zgodba začela.”

O tem, ali sta se o Dinamu pogovarjala z Darkom Milaničem:
“Ne, nisva se. Ni bilo potrebe. To so stvari, ki zrastejo same po sebi.”

O tem, da je pred časom govoril, da ga ne vleče več v nogomet, zdaj pa je obrnil ploščo:
“Tega nisem rekel. Govoril sem, da bi se moralo zgoditi nekaj velikega, kar Dinamo zagotovo je. Rekel sem, da mora biti nekaj velikega. Kot nogometaš in direktor sem osvojil 28 lovorik, ne vem kolikokrat sem igral v Ligi prvakov, zabil številne gole … To je moje življenje, ampak mislim, da si zaslužim nekaj velikega. Če ne, pa tudi okej.”

Vrnitev v Maribor ne pride v poštev

O delu v Sloveniji:
“V Sloveniji obstaja samo en klub. Ne samo zame, ampak na splošno.”

O vrnitvi v Maribor:
“Ne pride v poštev.”

O vrnitvi na Portugalsko:
“Benfica, Porto sta velikana. Skupaj sta osvojila štiri naslove evropskega prvaka, seveda bi me zanimala, ampak jaz sem šel iz portugalskega nogometa, težko se je vrniti. Nisi med ljudmi, prihajajo drugi. To je težje.”

O tem, ali spremlja prvo slovensko ligo:
“Spremljam. Našo ligo je treba spoštovati. Prej sem se šalil, seveda ob Mariboru obstajajo tudi drugi klubi. Glede na infrastrukturo in vložke, ki so majhni, pri nas spremljamo gledljiv nogomet. Vrhunske tekme. Škoda, da ni gledalcev. S polnimi tribunami je to drug šport.”

“Jaz bi celjsko zgodbo zastavil povsem drugače”

O ambiciozni zgodbi Celja:
“Ne bi rekel, da se bodo Celjani borili za obstanek, pričakujem jih v boju za Evropo. Lepo je, da so Celjani pripeljali mlade, ampak v konkurenci z Mariborom, Muro in Olimpijo bodo z mladimi težko uspeli. Dolgoročno je to lahko plus, ampak jaz bi to zastavil drugače. Težava je v tem, da so mladi talentirani in bodo napredovali, ampak takoj ko bo kdo opozoril nase, se bo prodal in odšel. Nimaš časa. Potem je treba stvari zastaviti na novo. Celjani so zastavili široko zgodbo, ampak na način, ki pri meni vzbujajo malo dvoma, kar se tiče boja za naslov prvaka.”

O denarju, ki ga je Maribor z odškodninami vbrizgal v preostale slovenske klube:
“V 13 letih smo izčrpali bazo. Po prodajah, lovorikah in mednarodnih uspehih. To je zgodba, ki je bila zgodba o uspehu, ampak obstaja še drugačen denar, ki bi ga lahko preostali klubi dobivali na račun naših klubov. Govorim o Ligi prvakov, o Evropi. To je pomembno. Z uvrstitvijo v Ligo prvakov je Maribor preostalim slovenskim klubom, mislim da, vsakič prinesel pol milijona evrov. Tudi ta del je pomemben. Evropa je vedno nadgradnja. Jaz bi drugače zastavil celjsko zgodbo. Je pa v slovenskem nogometu vsaka zgodba dobrodošla.”

O tem, kakšne zgodbe so pomembne:
“To je sigurno ena pot, ki jo imamo mi najraje. Ne biti ambiciozen. Sam sem živel v čisto drugih zgodbah. V najlepših zgodbah. Tistih zmagovitih.”

Maribor je pozabil na obvezno igro v obe smeri

O tem, kaj je zdaj pri Mariboru drugače v primerjavi z njegovemu času:
“Maribor je imel takrat preveč znanja. V Anteju Šimundži, Miranu Pavlinu, Darku Milaniču, Saši Gajserju, moji malenkosti. Vsi skupaj smo imeli za sabo par tisoč tekem. Več kot sto lovorik. Naša priprava na to, kaj potrebuje slovenski nogomet v Evropi, je bila perfektna. Uspeh je bil neizbežen. Nekateri so nam očitali, da ne zmagujemo s 4:0, ampak glede na slovensko miselnost je bilo to ključnega pomena. Mi smo imeli model, ki smo ga gojili. Ko smo zmagovali z 1:0, 2:0, je do mene prihajal Milanič, pa sem takoj vedel, o čem se želi pogovarjati. Potem smo zmagali s 4:0, s 5:0, pa se hitro vrnili nazaj. Ker smo se bali, da ne izgubimo niti, ker tega Evropa ne dopušča.

Maribor je bil lokomotiva. Odkar sva z Milaničem odšla, je Maribor dobil le eno evropsko tekmo. Evropa je pomembno tržišče. Denar, ki ga vlagaš naprej. Maribor je zdaj moral rotirati veliko igralcev, ker ničesar ni zaslužil. Slovenski klubi morajo biti na evropskem tržišču, z Evropo in prodajami. Če tega ni, potem je vse odveč. Ostanejo ti samo sponzorji, ampak Evropa je tista, ki dela razliko. Evropa in prodaje. Tega pa Maribor danes nima. Ko rasteš, raste vse ostalo.”

O zdajšnjem trenerju Maribora Radovanu Karanoviću:
“Ko je prišel, je bila v klubu kriza. Všeč mi je, ker ima Maribor zdaj spet obvezno igro. Mogoče jo je gojil tudi prejšnji trener, ampak na napačnem delu igrišča. Tako, kot je želel igrati on, ne more igrati nobena slovenska ekipa. Lahko, ampak potem si četrti, peti. Tako ne gre. Si simpatičen, ampak neuspešen. Osnova je obramba, obramba, obramba … To ne pomeni, da se samo braniš, ampak predvsem to, da ne izpadaš ob dvojni podaji, se ne pustiš preigravati … Taktična kultura. Tukaj imajo slovenske ekipe v Evropi velike težave.”

Milanič je hotel posnemati Napoli, a si je hitro premislil

O slovenski stroki:
“Glede na pogoje, ki jih imamo, je okej. Generalno gledano pa je slabo. Kliče me veliko ljudi, vabijo na kavo, da bi debatirali o nogometu, ki ni zaključena debata. Začetek debate je vedno isti. ‘Bil sem pri Jürgenu Kloppu, Diegu Simeoneju …’ Ampak vklopiti to v slovenski nogomet … Jaz poslušam in ga vprašam, ali imaš dovolj žog za kaj takega, dovolj trenerjev …? Imaš igrišča? Nimaš. Klopp je za to, kar imaš danes, porabil milijardo angleških funtov. Ne moreš sanjati o torti, če nimaš moke. Iz tega, kar imaš, lahko ustvarjaš. To, da se ljudje izobražujejo, je super, ampak imaš, kar imaš. Ustvarjaj iz tega.

Ko sva skupaj sodelovala, je Milanič šel na obisk v Napoli. Takrat je bil trener Maurizio Sarri. Spremljal je njegove treninge in se vrnil povsem navdušen. Govoril je o tem, kako tam vratar žogo poda branilcu, ta pa potem premakne celotno ekipo. Rekel je, da bo poizkusil kaj takega. S kom pa, sem ga vprašal. Z Markom Šulerjem, ki ga je imel na voljo? Potem pa se pojavi težava pri ustavljanju žoge. To je branilec, ki ima veliko kvalitet, ampak z žogo ni bil intimen, kot bi rekel Ćiro Blažević. Tu je nastal problem. Milanič je poskusil, pa hitro videl, da ne gre. In vrnili smo se na naše temelje. In smo napredovali. Nismo komplicirali.”

O tem, kako uspeti z omejenimi finančnimi sredstvi:
“Osnova je, da so profesionalci v nogometni šoli. Da lahko pride trener, ki je pripravljen delati z mladimi. Tukaj sta dva aspekta. Pogoji, v katerem delajo, so eno, znanje pa je velik problem. Znanje je danes lahko dosegljivo. Na voljo imaš veliko informacij, ampak znanje je eno, izražati znanje pa drugo.”

Horvat je napaka, ki se Mariboru ne bi smela zgoditi

O tem, ali mladi prehitro odhajajo v tujino:
“Za mlade je to velik stres. Greš nekam, kjer so boljši pogoji, trenerji … V večjo perspektivo. Ko bereš o tujini, ko ti o njej govorijo prijatelji, je vse videti lepo in prav, ampak potem ko prideš tja, je zgodba drugačna. Ogromno mladih se zlomi. Če pa imaš cilj, kakovost, željo, boš zagotovo uspel. To je definitivno.”

O Maksu Barišiću in Žanu Karničniku:
“Žan je zrel za tujino. Naredil je velik preskok. Je v pravšnjih letih. V Muri so mu pustili, da igra. Najprej je poskušal pri Mariboru, ampak v nepravem času. Takrat, ko je bila ekipa na vrhuncu. Prostora za napake ni bilo.

Maks se je iz tujine, kjer mu na žalost ni uspelo, vrnil domov. V Koper. Zdaj igra odlično in ima kakovost, da bi še lahko kaj naredil.”

O Tomiju Horvatu:
“Z njim je zgodba drugačna, kot je bila s Karničnikom. On igra res dobro. Igra odlično. To je zgodba, ki se Mariboru ne bi smela zgoditi, ampak so ga prijatelji Maribora odpeljali.”

O Tjašu Begiću:
“Je dober igralec, velik talent. S strokovne plati bi moral v prvi slovenski ligi ostati še vsaj dve leti, ampak ponudbe že ima in bo verjetno odšel. Ali bo to dobro zanj ali ne, je pa seveda vprašanje. Ker smo majhna liga, moraš prodati igralca. Tudi igralec želi oditi, saj ne ve, ali bo še kdaj dobil tako priložnost. Tržišče je nepredvidljivo. Fant ne ve, kaj bo čez dva meseca, kaj šele čez dve leti.”

Če ima ponudbo, naj Šimundža odide

O Muri in tem, kako nadgraditi uspehe:
“Težko. Mura lahko v naslednjih kvalifikacijah izgubi, odvisen si od ene vratnice, ene prečke … Potem pade proračun, ni uspeha in potem ljudje, ki o nogometu vedo več, analizirajo in govorijo o tem, da si neuspešen. Težko je nadgrajevati zgodbo. Želim pa Muri vso srečo.”

O Anteju Šimundži in o tem, ali je pravi trenutek, da odide drugam:
“Takoj mora iti, ker zgodba ne more več naprej. V Sloveniji moraš biti prvak, da lahko karkoli pričakuješ od Evrope. Mura je trenutno zadaj. Vemo pa, kdo bo prvak. (smeh, op.p.). Potem je težko priti v zaključne dele in to ponavljati. Morda se navijači Mure s tem ne bodo strinjali, ampak če ima ponudbo – pa mislim, da jo ima –, jo je treba izkoristiti.”

Kek je veličina, NZS je potegnil pravo potezo

O slovenski reprezentanci:
“Reprezentanca ima višje cilje, saj ni cilj, da bi bili četrti. Ampak v teh kvalifikacijah, ob Covidu je za našo reprezentanco prišlo obdobje, ko ji je bilo najtežje. Slovenija težko odigra dve tekmi v štirih dneh. V tem ciklusu je odigrala le tri tekme. Točno to se je tokrat tudi pokazalo. Na prvi tekmi proti Hrvaški smo odigrali fantastično in zmagali. Potem smo dobro odigrali v Rusiji, kjer smo doživeli nesrečen poraz. Potem pa pride gostovanje na Cipru, igraš popoldne, brez gledalcev. Na takih tekmah imamo težave s fiziko, pa ne samo s tem. Tudi z mentalno pripravljenostjo. Trener te motivira, pripravi, naredi strategijo, ampak mora se pripraviti tudi vsak posameznik. Tisti del nam pa manjka.”

O Matjažu Keku:
“Biti selektor Slovenije, je vse prej kot lahko. Imaš eno reprezentanco septembra in povsem drugačno oktobra. Mala baza, en je poškodovan, en ne igra, tretji je bolan. Drugačna reprezentanca. S temi težavami se bo ubadal vsak slovenski selektor. Ne glede na to, kdo je. Trenutno je naša večja težava igralski kader. Imaš ene in iste igralce, ki zgubljajo. Začneš kvalifikacije s poraženci. Ne zagovarjam osvežitev, ampak samo hočem povedati, kako težko delo ima slovenski selektor. Imamo selektorja, ki ima velik cilj. Naša reprezentanca je glede na bazo, na uspehe vseeno velika. Ne more biti selektor vsak. Matjaž je veličina slovenskega nogometa. S takšnimi pa se ne pospravlja na katerikoli način. Nogometna zveza Slovenije je potegnila pravo potezo. Matjaž pozna pot. Če bo uspel ali ne, pa je odvisno od marsičesa.”

VIDEO: celotna oddaja: