Sašo Štalekar se je po dveh uspešnih sezonah pri nemškem Berlinu vrnil v Slovenijo. Ne v "njegov" Calcit Volley, kjer se je dokazal, ampak k rivalskemu ACH Volleyju, ki ima v tej sezoni zares visoke cilje. Z enako miselnostjo je začel novo klubsko sezono tudi slovenski reprezentant.

Kako se bo odločil Cretu? Reprezentant potrdil kontakte

Odbojka

17. Okt 2024 0

Odbojka

17. Okt 2024 0

Agonija Slovenca se nadaljuje

Odbojka

17. Okt 2024 0

Odbojka

17. Okt 2024 0

Čeprav je vse prej kot običaj, da se najboljši slovenski igralci na vrhuncu svojih močeh ne igrajo za slovenske klube, se je Sašo Štalekar vseeno odločil, da se po dveh letih igranja v Berlinu vrne v domovino in za zadnjo odskočno desko med prvokategornike izbere vrste slovenskega državnega prvaka.

“Vemo, kakšna je bila moja zgodba v reprezentanci. Nisem veliko igral, dobil sem priložnost na nekaj tekmah. Tudi v Berlinu nisem ves čas igral, mogoče 60, 70-odstotkov tekem, a ne lige prvakov, kar pomeni, da nisem igral na najvišje nivoju. To mi je osebno manjkalo. V ACH Volleyju je načrt, da bom igral večino časa, igrala se bo liga prvakov in to je tisto, kar mi bo pred reprezentanco dalo še dodatno samozavest, da lahko svoje telo pripravim na vse te napore, ki jih je letos ogromno. Pred nami je res veliko tekem, tako v klubu kot reprezentanci. Čutim, da počasi že trkam na vrata prvi postavi v reprezentanci, čutim, da prihaja moj čas. To je ves čas v moji glavi, da se pripravim tako mentalno kot fizično na vse te napore, ki me čakajo kasneje. ACH Volley je idealen klub za to, ob tem pa ima vsako sezono višje cilje. Tudi v ligi prvakov. Za konec pa je lepo, če blizu doma,” je na dolgo in široko opisal razloge za vrnitev v Slovenijo visokorasli, 214 cm visoko bloker.

Ni korak nazaj, je korak, ki ga je moral narediti

Včasih je potrebno narediti korak nazaj, da lahko potem dva naprej. Je to sploh korak nazaj? “Berlin je zagotovo eden najbolje organiziranih. Vsi v klubu dihajo za odbojko, tudi mesto, na tekmi je vedno pet tisoč gledalcev, dvorana je vedno polno, a težko rečem, da je to korak nazaj v karieri. Sam gledam na to kot korak, ki sem ga ob zgoraj prej povedanih stvareh moral narediti. Zase. Moram si dokazati, da lahko igram konstantno, brez nihanj, da sem sposoben igrati ves čas in ob tem še na visokem nivoju,” je povedal 214 centimetrov viski velikan, ki se je prvih odbojkarskih korakov naučil v Mislinji, leta 2015 pa je prestopil v kamniškemu Calcitu, ki je velik rival ACH Volleyja.

V Grčiji bi bilo drugače

Pri nogometu je skoraj pravilo, da ko enkrat igraš za Olimpijo, ne moreš za Maribor, a Štalker pri odločitvi za selitev v Ljubljano ni pomislil na to, da je do zdaj najlepše trenutke v Sloveniji preživel ravno v Kamniku. “V Sloveniji ni tega. Mislim, da so vsi veseli, da se reprezentanti vrnejo v domovino, v slovensko ligo, da bi domačo ligo naredili močnejšo, da jo naredimo bolj zanimivo za gledalce in jih vrnemo nazaj na tribune. Glede na to, kaj počne reprezentanca v zadnjih letih je nuja, da se naredi korak naprej tudi v najmočnejši ligi. Se pa strinjam, da bi bilo mogoče, kaj narobe, če bi kot nekdanji igralec Panathinaikosa podpisal za Olympiacos. Zagotovo bi hitro kdo potrkal na vrata, poznam primere, ko se je to že dogajalo, a v Sloveniji, kot sem rekel, se na te zadeve v tem športu ne gleda tako,” se je zasmejal Štalekar.

Ne bo s spreminjal

V Berlinu so ob slovesu od slovenskega blokerja zapisali, da bodo neizmerno pogrešali njegovo energijo, njegov glas, po njihovem mnenju ne zna nihče tako glasno zavpiti kot on. Kakršnega Štalekarja bomo lahko spremljali v Tivoliju?

“Sam se ne bom spreminjal, to sem jaz. To je moj značaj, ki ga krasi pozitivna energija in smeh, sem nekakšen glas ekipe. Tak sem, kamorkoli grem, nič drugače ne bo v Ljubljani. Pozitivna energija, delavnost in zmagovalna miselnost nas lahko v tej sezoni naredi zelo konkurenčno tudi v ligi prvakov,” je še sklenil tretji bloker slovenske izbrane vrste, ki potrpežljivo čaka na priložnost za igro za Janom Kozamernikom in Alenom Pajenkom. Ravno naslednik slednjega bi lahko bil Štalekar, a vprašanje kaj, Pajči kljub svojim veteranskim letom vsako leto igra bolje.