Konec prekletstva, ki pa lahko še toliko bolj zaskeli

FOTO: Profimedia

Novak Đoković je v petem poskusu naposled le dočakal veliki trenutek. Potem ko je v polfinalu s 6:4 in 6:2 izločil Italijana Lorenza Musettija, se bo Beograjčan boril za zlato kolajno na olimpijskih igrah, kar mu je od Pekinga do Tokia vselej spodletelo. Na poti do zadnjega koščka sestavljanke v njegovi bogati karieri stoji Španec Carlos Alcaraz.

Oba finalista jutrišnjega spektakla sta sestradana uspeha, s to razliko, da je za Novaka Đokovića to bržčas zadnja priložnost.

V taboru Španca se predobro zavedajo, da ti lahko za olimpijsko zlato kaj hitro zmanjka časa, saj so OI le na vsaka štiri leta in ker se Carlos Alcaraz ni želel spraviti v takšno godljo, ki jo zdaj doživlja “Nole”, je poletje povsem podredil boju za olimpijsko slavo. Na peščenem treningu smo ga videli že dva dneva po Wimbledonski zmagi.

Zver, preoblečena v medvedka

Za 21-letnika ima res drzne izjave: “Špancem, ki me spremljajo prek TV sprejemnikov povejte, naj pričakujejo spektakel. Dal jim bom tisto, kar pričakujejo – zlato kolajno,” je po suvereni zmagi nad Kanadčanom Felixom Auger Aliassimom v polfinalu dejal Alcaraz.

Ker se je za OI oblekel v barve španske zastave, ga je šaljivi “oddelek” spleta začel zasmehovati, češ da je Alcaraz za turnir oblečen v knjižnega junaka Medvedka Puja.

A na igrišču je vse prej kot krotek. Tega se zaveda tudi Đoković, ki se po letošnjem finalu Wimbledona razumljivo postavlja v vlogo avtsajderja: “Ne štejem se za favorita, ker je Alcaraz dokazal, da je trenutno najboljši igralec na svetu. Toda občutek imam, da sem drugačen igralec kot sem bil v Wimbledonu.”

Na dosedanjih šestih medsebojnih obračunih sta tekmeca vsak dobila po tri.

“Trikrat sem izgubil v polfinalu, ne bom se ustavil, grem naprej po zlato. Upam, da sem razveselil navijače v Srbiji in upam na najboljše v finalu,” je za nacionalno televizijo še pred tem povedal Đoković, ki je doslej na OI nizal razočaranja.

Leta 2008 se je moral po polfinalnem porazu s Špancem Rafaelom Nadalom in kasnejšo zmago nad Američanom Jamesom Blakeom razveseliti “le” brona.

Peking 2008, od leve proti desni: Fernando Gonzalez, Rafa Nadal in “Nole”; FOTO: Profimedia

V Londonu leta 2012 je po polfinalnem porazu z domačinom Andyjem Murrayjem nato v tekmi za bron klonil še proti Argentincu Juanu Martinu Del Potru. Ko se je olimpijada obrnila, ga je slednji pričakal že v 1. krogu OI v Riu de Janeiru ter ga spravil do solz.

Bo končno “Goldović”?

Tedaj se je že dalo slutiti, da utegne biti olimpijsko zlato edina Novakova neuslišana želja. In res, pet let kasneje v Tokiu, kjer je bil Del Potro že povsem iztrošena “roba”, Roger Federer z eno nogo v pokoju, Nadal pa prav tako že v zatonu, se je v polfinalu zgodilo nekaj neverjetnega.

Kljub prepričljivemu vodstvu je Beograjčan v drugem nizu polfinala proti Alexandru Zverevu začel “ugašati” in tekmo izgubil, poraz v tekmi za bron proti Pablu Carreñu Busti je bil le še logična posledica preutrujenosti v lovljenju svojih sanj. Kasneje je zaradi izčrpanosti odpovedal še tekmo za bron v konkurenci mešanih parov.

Poteza je v javnosti dvignila kar veliko prahu. Mnogi so Novaka napadli, da je s tem kolegico iz reprezentance Nino Stojanović opeharil vsaj za poskus boja za odličje. Nasploh v Srbiji prevladuje miselnost, da “Nole” za reprezentanco sicer želi igrati čim bolje, a ker si naloži preveliko odgovornost, ga to dodatno bremeni. Ta teza se je dodatno okrepila lani po porazu v finalu Davisovega pokala proti Italiji.

Po kar 16 letih se bo jutri okoli Đokovićevega vratu vendarle zasvetilo novo odličje. Navijači Srba so prepričani, da je prišel trenutek, ko se bo v vitrinah po 24 naslovih na turnirjih velike četverice in 40 pokalih z masters tekmovanj končno zapolnila tudi tista polica, ki je namenjena olimpijskemu zlatu (=gold, zato spodnja izpeljanka Goldović; op. a.).

Kakšne so propozicije finala?

Če mu uspe, bo zabetoniral status največjega vseh časov, toda če mu ne … potem naslednje priložnosti najbrž ne bo več dobil, z vsem dolžnim spoštovanjem do njegovega zavidljivega življenjskega sloga.

Ali se bodo najbolj vroče sanje Srbu dejansko uresničile, bo znano jutri okoli 16.30 ure (srečanje se ne začne pred 14. uro). Pa za konec še to – finale olimpijskih iger med posamezniki se v Parizu igra na dva dobljena niza in ne na tri, kot je bila to včasih praksa.