Zadnji slovenski nastop na zadnji dan olimpijskih iger se ni izšel po željah širne Slovenije, še najbolj pa poraz za tretje mesto boli rokometaše. Tako kot v polfinalu proti Danski so imeli tudi v obračunu za bronasto kolajno proti Španiji napad za izenačenje, a se je končalo s slavjem tekmeca.
Več kot dve uri vožnje od Pariza oddaljeni Lille slovenski rokometni reprezentanci ne bo ostal v najlepšem spominu. Po veliki zmagi nad Norveško v četrtfinalu sta se namreč zgodila dva izjemno boleča poraza. Po petku, ko je bila Danska v polfinalu boljša za zadetek (v zaključku tudi s pomočjo čeških sodnikov), so bili danes v tekmi za bron srečnejši še Španci.
Zmagali so s 23:22, potem ko Slovenci niso uspeli izkoristiti 19 sekund zadnjega napada. S tem pa je po vodi spolzela tudi prva zgodovinska ekipna olimpijska kolajna.
“Polfinale smo izgubili za gol z zadnjim napadom. Tretje mesto smo izgubili za gol z zadnjim napadom. Težko bi bilo bolj kruto. Odigrali smo slabše kot v polfinalu, kar je bilo morda malce povezano tudi s tem, da gre za osmo tekmo na turnirju, 36 ur nazaj smo bili na igrišču. Ne da bi iskal izgovore, saj je bilo za Špance isto. Toda kvaliteta rokometa ni bila na najvišji ravni. To je na koncu nepomembno, saj nekdo vzame kolajno, nekdo pa ne. Na žalost smo mi tisti, ki gremo domov praznih rok. Brezpredmetno je razpredati o tekmi, saj ne moremo prevrteti časa nazaj. Težko je,” je vidno razočaran razlagal kapetan Jure Dolenec. Čustva je za razliko od nekaterih svojih igralcev, najbolje je rezultat prizadel objokanega Deana Bombača, uspešno nadzoroval.
Četrto mesto je enako dvanajstemu
Škofjeločan se je dotaknil tudi zadnje akcije, ki je bila načrtovana drugače, a so jo tekmeci preprečili. Na koncu je Gonzalo Perez de Vargas ustavil strel Boruta Mačkovška. “Bila je akcija, ki smo jo trenirali na treningu. Španci so se postavili bolj visoko, nismo dali žoge dovolj hitro naprej. Če bi nam uspelo, bi se hitro nekdo znašel sam na šestih metrih, saj smo imeli enega več v polju. Njihov način branjenja nam ni omogočal, da bi odigrali, kar smo želeli,” je pojasnil Dolenec.
Prvemu izmed enakih v slovenski garderobi veliko pomenita povezanost in trud, ki ga je ekipa pokazala po dveh mesecih skupaj, toda: “Res smo si želeli to kolajno, ki bi bila pika na i. V športu je tako, da je, kot sem dejal že pred igrami, četrto mesto isto kot 12. Če nimaš nič za pokazati … Dobre igre in super vzdušje bodo čez mesec dni pozabljene. Žal nas izkušnje tako učijo. Upam, da bo Slovenija to kolajno osvojila v prihodnosti. To je šport. Na žalost smo, odkar sem jaz v reprezentanci, na tekmah za kolajne bili večkrat na strani poražencev kot zmagovalcev. Tega nismo uspeli preobrniti, dokler smo imeli priložnost. Zdaj lahko objokujemo, toda nič ne bo spremenilo.”
Prihodnost obvisela v zraku
35-letnik, ki je na olimpijskih igrah postal najboljši strelec v zgodovini izbrane vrste, je svojo prihodnost v reprezentanci zavil v tančico skrivnosti. “Lahko bi povedal marsikaj, kar bi bilo zanimivo za novinarje. Treba je imeti hladno glavo, najprej se je treba pogovoriti z družino. Potem sledi pogovor s selektorjem, soigralci, rokometno zvezo. Verjetno nas je kar nekaj v podobni situaciji. Raje vse pustim v zraku. Je pa reprezentanca precej stara, prav dolgo nas ne boste več gledali,” se je v smehu poslovil od slovenske sedme sile, zbrane v Lillu.
Manjka le pika na i
Da je bil zaključni konec tedna olimpijskega turnirja zelo težak, je priznal tudi Uroš Zorman. “Polfinale in tekmo za tretje mesto smo izgubili za gol. Bolje bi bilo, če bi obe izgubili za deset. Fantom je treba čestitat za celoten turnir, a na koncu je zmanjkala pika na i. Škoda, škoda … to je vloženih toliko stvari … Skupaj smo sedem tednov, težko je,” je dejal slovenski selektor, ni pa želel preveč poudarka namenjati zadnji akciji. “Ideja je bila, da zabijemo gol. Če razlagam, je težko razumljivo. Morda smo bili spet premalo agresivni.”
Po koncu tekme je prepričeval danska sodnika, da je bil ob začetku zadnje akcije storjen tudi prekršek nad slovenskim igralcem, toda tudi o tem ni želel pretirano razpredati. “Ko smo pet sekund pred koncem izvajali napad, je španski igralec držal našega, ki je izvajal prekinitev. To so druga pravila, sodniki imajo vedno prav. Rokomet je, kakršen je.”
Le nadgraditi prikazano
Nato pa je še enkrat pohvalil fante. “Igralci so pokazali neverjetno željo, vse so dali od sebe. V napadu nismo bilo tako učinkoviti, malo se je poznala utrujenost, tudi pritisk. Dali smo 22 golov, kar nam ni podobno. Žal. Obramba je bila spet dobra. Domov gremo z dvignjeno glavo, odigrali smo fenomenalni turnir. Od tu moramo naprej. Izvleči in nadgrajevati pozitivno. O čem govorimo? Četrti smo na olimpijskih igrah, manjkala je pika na i. Nič ne moremo narediti za nazaj. Ponosni smo na fante. Iz tega poraza moramo priti še močnejši,” pa se je v zaključku usmeril v prihodnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje