"Po poškodbi Šterna sem vedel, da tekme ne moremo izgubiti"

Veselje po zgodovinski tekmi in zmagi. Foto: Guliverimage

Eden najtežje pričakovanih nastopov na pariških olimpijskih igrah je bil debi slovenske odbojkarske reprezentance. Izbrana vrsta pod vodstvom Gheorgheja Cretuja se je v sijajnem vzdušju dvorane South Paris Arena proti žilavi Kanadi za zmago morala pošteno potruditi, a na koncu vendarle zasluženo prišla do treh točk (3:1) in na isti dan kot rokometašice spisala zgodovino.

Tako dolgo so slovenski odbojkarji čakali na olimpijski nastop, že v krstnem dvoboju pa so dokazali, da več kot spadajo na pariški turnir. Proti Kanadi, ki se je tudi v drugem letošnjem obračunu – konec maja je bilo na prvem turnirju lige narodov v Turčiji 3:2 za Slovence – izkazala za trdoživega tekmeca, so sijajno vstopili v tekmo.

Nato pa je že po sedmih odigranih točkah sledil šok, ko se je poškodoval eden najbolj vročih posameznikov slovenske zasedbe v zadnjem obdobju Tonček Štern. Izpahnil si je kazalec na levi roki. A se je na srečo selektorja, soigralcev in vseh slovenskih privržencev še pred koncem prvega niza vrnil na igrišče in ga tudi simbolno zaključil v korist Slovenije (25:21).

Tudi v drugem nizu smo spremljali izenačen obračun, toda zgolj do zaključka, ko je Slovenija po izidu 20:20 ’povozila’ tekmece in prišla do lepe prednosti. Toda Kanadčani se niso predali, temveč v tretjem nizu pokazali, zakaj so na svetovni lestvici na devetem mestu (Slovenija je tretja). Odbojkarji iz dežele javorjev so bolje začeli tudi četrti niz, a so se Slovenci še pravočasno zbudili, dobili niz (25:21) in tekmo s 3:1.

slovenska odbojkarska reprezentanca Tonček Štern — Foto: Guliverimage

Na srečo se je vrnil

“Mogoče je rezultatsko v prvih dveh nizih delovalo prelahko, ampak vedeli smo, da Kanadčani ne bodo popustili in da bodo šli še močneje v tretji niz. Poskušali smo, ampak šele v četrtem smo strnili vrste in odigrali bolje,” je dogajanje opisal Alen Pajenk, a priznal, da je osredotočenost na tako visoki ravni, da sploh ne dojema, da je z ekipo zmagal na olimpijskih igrah. “Trenutno je to zmaga kot zmaga, vemo, po kaj smo prišli, že razmišljamo o naslednjem nasprotniku.”

Izkušeni bloker se je dotaknil tudi nesrečnega trenutka na začetku tekme, ko je Štern zapustil igro. “Vemo, da imamo še dva igralca, ki lahko zapolnita ta igralni položaj. Rekli smo, da bomo odigrali zanj, dali še malo več moči. Ampak na srečo se je vrnil,” je dejal, nato pa pogled že usmeril proti naslednjemu tekmecu – v torek se bo Slovenija merila s Srbijo.

“Verjetno bo nekaj balkanskega naboja, ampak v zadnjem času se tega izogibamo in delamo na svoji igri. Vemo, da če nas nasprotnik spravi ob živce, začne igrati bolje. In tega si ne želimo.”

Kako pomemben je bil začetek, ko tudi poškodba Šterna ni zmedla udarnega uvoda Slovencev, je poudaril tudi selektor Gheorghe Cretu.

“Tekmo je zaznamoval čustven trenutek, ko se je takoj na začetku Tonček poškodoval. Dobro smo začeli in tudi po tem udarcu dobro nadaljevali. Ko se je ekipa zbrala okoli njega, sem čutil, da te tekme preprosto ne moremo izgubiti. S takšnim odnosom bi Kanadčani res morali narediti nekaj izjemnega, da bi nas ugnali. Takoj ko je prišel iz garderobe, mi je dejal, da naj ga vrnem na igrišče.” In izplačalo se je, saj je bil z 20 točkami najučinkovitejši igralec tekme.

Romun ni mogel prehvaliti člana Olympiacosa, ki so ga sicer ob izpahnjenem kazalcu na levi roki premagale solze. Pa ne zaradi bolečine. “On je nora žival, preprosto ne čuti bolečine. Ko se je zavedal, da je turnirja zanj morda konec, je v krogu ekipe zajokal. Naš fizioterapevt Pietro je šel z njim v slačilnico, videl, da prst ni zlomljen, nato pa mu ga je naravnal. Dobro mu ga je zalepil, saj je Tonček želel igrati,” je še dejal Cretu.

Štern po tekmi ni dal izjave za pišoče medije, več pa je o njegovem stanju povedal reprezentančni zdravnik Matjaž Vogrin. Fizioterapevt ekipe mu je naravnal sklep, že danes pa ga čakajo dodatni pregledi, saj je bilo sinoči za rentgensko slikanje prepozno. “Bomo uredili, da bo,” pa je Vogrin odgovoril na vprašanje, ali bo 28-letnik na tem turnirju še lahko igral.