Kanuistka Eva Alina Hočevar je po Evi Terčelj in Benjaminu Savšku že tretja slovenska slalomistka na divjih vodah, ki se je na olimpijskih igrah približala kolajni, a je brez nje ostala predvsem zaradi napake. Ne zaradi časovnega pribitka, ampak zaradi tehnične napake, ki ji je odnesla veliko časa, tako da se je morala zadovoljiti z devetim mestom.
“Malo boli, če je ne bi bilo, bi bilo dovolj za kolajno ali vsaj za uvrstitev med prvih pet. Mnenje, da šteje le kolajna, je resnično, jaz je nisem osvojila, z izjemo te napake pa sem s svojim nastopom lahko zadovoljna,” je imela mešane občutke mlada Ljubljančanka.
Navdušila je v polfinalni vožnji. S čistim nastopom brez napak je zabeležila četrti čas, s tem pa ni dvignila le apetitov navijačev, ampak tudi svoje želje. Pred finalno vožnjo je pomislila na odličje, si dodala nekaj pritiska, ki pa najbrž ni bil kriv za napako na sedmih vratcih druge vožnje.
“Zagotovo vsak, ki v finale pride s četrtega mesta, pomisli na kolajno. Tudi to mnenje, ki ga radi ponavljamo, da nimaš česa izgubiti, ni najbolj resnično. Nisem pa prepričana, da sem imela v finalu večji pritisk kot v polfinalu. Že v polfinalu me je bilo zelo strah, imela sem veliko treme, saj sem vedela, da si zaslužim finale, da sem zmožna odpeljati vožnjo za finale, ampak letos sem že tolikokrat bila mesto za njim, tako da sem se bala, da se bo to ponovilo. A sem se prepričevala, da si moram zaupati in napadati, v polfinalu mi je to tudi lepo uspelo,” je dejala Hočevar.
Ne pa v finalu, kjer je hitro prišla napaka, ki jo je stala boljše uvrstitve. “Pred napako sem malo zamujala, pri obratu, kjer bi mi moral čoln steči, sem se z repom čolna zataknila v plastično oviro pod vodo. Za pol metra sem bila postavljena preveč desno, ko se ti rep dotakne plastične ovire, se ustavi rotacija čolna, takrat gre vse po zlu,” je svojo napako opisala Hočevar, ki pa se predati ni hotela, nadaljevala je dobro, a napaka ji je vzela preveč časa.
“Čas polfinalne vožnje bi zadostoval za odličje, a že sama uvrstitev v finale je lep uspeh. Čar našega športa je, da moraš v pravem trenutku čoln kontrolirati in biti najboljši, ko je to najbolj potrebno. Finale je pač druga zgodba kot polfinale, vsi se zavedamo, da gre še enkrat vse od začetka. Meni v najpomembnejšem trenutku ni uspelo, s sem zadovoljna, da se po napaki, pri kateri sem vseeno mislila, da bom imela dovolj rotacije, da normalno izpeljem kombinacijo, nisem predala. Še vedno sem napadala, mi je bilo pa že takrat jasno, da kolajne ne bo,” ni bila posebej slabe volje Hočevar, ki bo v nadaljevanju iger nastopila tudi v krosu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!