Po Maruši Štangar, ki se je v soboto od olimpijskega turnirja v kategoriji do 48 kg poslovila v prvem krogu, bo visoke cilje judoistične odprave v Parizu jutri skušala upravičiti Kaja Kajzer. Povratnica po poškodbi je bila že pred tremi leti na olimpijskih igrah blizu odličja, a se Tokia nerada spominja.
Slovenska predstavnica v kategoriji do 57 kg, v kateri je letos na evropskem prvenstvu v Zagrebu osvojila srebrno kolajno, je bila blizu presenečenja že pred tremi leti na Japonskem. Tam je izgubila dvoboj za bron proti Kanadčanki Jessici Klimkait in končala na petem mestu, na dvoboje v deželi vzhajajočega sonca pa ne pogleduje več.
“Ne želim se preveč spominjati Tokia, saj je to preteklost, zdaj pa smo že tri leta naprej. Saj sem dosegla dober rezultat, ampak vračanje nazaj nima smisla. Če primerjam te igre s prejšnjimi, tukaj ni takšnega občutka, saj je bila pot iz Slovenije izjemno kratka, leteli smo le dve uri, na Japonsko pa konkretno več. Tudi ni časovne razlike. V olimpijski vasi smo tisti, ki bivamo na otočku reke Sene, odmaknjeni od dogajanja. Zaenkrat mi je ta občutek boljši, pritiska je manj. Mentalno sem se na te igre pripravila veliko bolje kot takrat,” pravi Kaja Kajzer.
Previdnost ni odveč
Majsko svetovno prvenstvo v Abu Dabiju je zaradi izpahnjenega prsta na levi roki izpustila, in čeprav se je stanje po poškodbi izboljšalo, še ni idealno. “Ne vem, če bo sploh kdaj tako, kot mora biti. Ker so v prstih sklepi tako majhni, je težko doseči, da bo kdaj povsem v redu. Prejšnji teden sem se začela boriti brez opornice, še vedno pa imam prst zelo povit. Zaradi opornice so vezi v njem namreč ohlapele, ne morem ga povsem pokrčiti. Mora biti dobro zavarovan, da mi ga slučajno ne obrne in se poškodba ponovi,” dodaja 24-letna Ljubljančanka.
Kajzer se bo v prvem krogu jutri ob 10. uri pomerila z Izraelko Timno Nelson Levy, ki jo dobro pozna. “Sem jo kar precej analizirala, že od prej imam veliko napisanega. Čeprav sem jo v zadnjih dvobojih nekajkrat jaz premagala in imava v medsebojnih rezultatih izenačen izid pri 4:4, moram biti vseeno osredotočena in zbrana. Sploh letos je dobra, na svetovnem prvenstvu je bila peta. Moram biti previdna, mislim pa, da bom suvereno zmagala,” v smehu trdi članica judo kluba iz Bežigrada.
Povsem prepričana v odličje Leški, zase pa …
Prav osvojitev olimpijske kolajne je tisto, kar še manjka zasedbi iz severa Ljubljane, zato je motivacija med judoistkami v Parizu še večja. Glavna adutka za nadaljevanje slovenskega niza judoističnih olimpijskih kolajn, ki traja od leta 2004, je sicer Andreja Leški, prav tako članica bežigrajske kluba, ki jo borbe čakajo v torek. Pa Kajzer odgovarja, da je večina pozornosti in pritiska na primorski kolegici?
“Ja in ne. Od Andreje se, kot nosilke med najboljšo osmerico, pričakuje veliko. Zanjo so to prve olimpijske igre, kvalificirala se je tudi za Tokio, kjer bi nastopila, če ne bi bilo Tine Trstenjak. Stoodstotno sem prepričana, da bo osvojila kolajno. Ima lep žreb, če se bo borila, kot se zna, potem lahko pride vse do finala. Sama pa nisem med to osmerico, bila sem tudi poškodovana. Mogoče se zato od mene pričakuje manj, tudi žreb je težak. Res se bom morala dobro boriti. Če bo na moji strani nekaj sreče , pa lahko pridem daleč,” še pravi aktualna evropska podprvakinja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!