Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Pri 36 letih bo Luka Mezgec izpolnil še ene kolesarske sanje in prvič v karieri nastopil na olimpijskih igrah. Kranjčan na sobotni dirki pričakuje nepričakovano, obenem pa je priznal, da je bila odpoved nastopa Tadeja Pogačarja tudi zanj veliko presenečenje.
Dolgo časa je Luka Mezgec poudarjal željo, da v jeseni svoje kolesarske kariere dobi priložnost za nastop na olimpijskih igrah. Ob izjemni konkurenci mesto med le četverico ni bilo samoumevno, toda selektor Uroš Murn je Kranjčanu izpolnil sanje in kolesar ekipe Jayco AlUla bo v soboto na startu cestne preizkušnje.
Ta bo zelo specifična, saj bo zelo dolga, tekmovalo pa bo zgolj 90 kolesarjev, od tega zgolj 60 iz svetovne serije. Pričakovanja Mezgeca, ki mu bodo v slovenski ekipi družbo delali še Matej Mohorič, Domen Novak in Jan Tratnik, so se močno spremenila po tem, ko je postalo jasno, da v Parizu ne bo Tadeja Pogačarja.
Kot je priznal s 36 leti najizkušenejši med slovensko četverico, je bil to tudi zanj šok. Sploh ker so na dirki po Franciji s prvim kolesarjem sveta že pripravljali taktiko za OI, ki bo zdaj povsem drugačna.
Vaše olimpijske sanje se bodo izpolnile s sobotno cestno dirko, že prej pa doživljate ves ta pomp v olimpijski vasi. Je tako, kot ste si predstavljali?
Še boljše, še lepše je. Predstavljal sem si, da je vse skupaj bolj zaprto, tako pa je vas res mesto v malem. Zanimivo je videti vse te stavbe z zastavami držav. Ko sem se včeraj peljal na trening, sem takoj naletel na avstralske kolege. Lepo je videti tudi ostale športnike. Sam veliko spremljam slovenski šport, strasten navijač sem predvsem za ekipne športe. Na večerji smo bili skupaj z rokometaši, tudi oni spremljajo kolesarstvo. Veliko si jih želi kolesariti, to spada v njihov trening oziroma regeneracijo.
Navajeni smo, da se povsod pogovarjamo samo o vatih, kolesih, gonilkah … Tako pa lahko dejansko izveš še, kako trenirajo drugi. Recimo tukaj so sami vrhunski atleti in trenerji. Njihov način treninga je povsem drugačen, v kolesarskem življenju za to nimaš priložnosti.
Danes se odpravljate na ogled trase. Kakšna je na papirju? Dirka bo zelo dolga in specifična.
Če bi bila to normalna dirka, kot smo jih vajeni s klubi, torej da bi bilo na startu 180 kolesarjev s po sedmimi v vsaki zasedbi, bi si upal reči, da bomo na koncu videli sprint skupine 50 kolesarjev. Tokrat pa zelo težko napovem, kaj se bo zgodilo. Na startu nas bo le 89, od tega jih je veliko iz eksotičnih držav. Računam, da bo zares dirkalo nekje 50, 60 kolesarjev, če jih bo od teh 10 v begu, jih bo v glavnini le še 40. Za 270 kilometrov dolgo dirko bo to res majhen mehurček. Narodi, kot so Danska, Belgija in Nizozemska, se bodo verjetno povezali.
Nek nadzor pač mora biti, skokov ne bo ves čas. Vsem ustreza pobeg. Zraven je Mathieu van der Poel, ki je izrazit favorit. Njega bo treba ves čas spremljati. Skušali se bomo prisesati na taktiko favoritov. Potem pa igrati na karto presenečenja, ko se bo v zadnji tretjini dirke začelo dirkati zares. Sam pa upam, da bom imel dobre noge, če bo v cilj prišla velika skupina.
Kakšno je sicer vaše fizično stanje po Touru?
Kar dobro. Prvih pet dni sem bil zelo utrujen, potem pa sem začel z bolj resnimi treningi in daljšimi vožnjami, intervali. V torek sem naredil hiter trening, počutil sem se dobro. Upam, da bo tako tudi v soboto. Ampak po tritedenskih dirkah se lahko en dan počutiš vrhunsko, naslednjega pa nočeš na kolo. To je loterija. Upam, da vsi štirje zadenemo loto v soboto.
Kako veliko presenečenje je za vas odsotnost Tadeja Pogačarja, ki povsem spreminja ekipno taktiko?
Res se čisto spremeni. Bilo je kar veliko presenečenje, saj smo se o igrah s Tadejem pogovarjali že med Tourom in že kovali taktiko. Zadnje tri dni na dirki po Franciji se nismo preveč videli, ker so bili klanci, je bil preveč spredaj (smeh). Nekaj se je šušljalo že v nedeljo zvečer v Nici, pa sem bil prepričan, da gre za govorice. V ponedeljek pa sva se slišala, rekel mi je, da ne gre. Seveda je bil šok, saj bi bil skupaj z van der Poelom glavni favorit za zlato kolajno. Nobena ekipa ne bi tega želela izgubiti. Mi kot ekipa bi imeli taktiko, da se povežemo z ostalimi favoriti in skupaj nadziramo dirko. Tudi glavo sem nastavil, da bomo mi tisti, ki bomo lovili ubežnike in držali visok tempo. Da bi se na koncu, kar mu najbolj ustreza, udaril za zmago. Sledil pa je velik preobrat.
Omenjali ste že karto presenečenja. Konkurenca ne bo toliko pozorna na vas.
Ne bodo toliko gledali na nas. Ampak noge po 270 kilometrih so še vedno noge, pa če te drugi gledajo ali ne. Na takšni dirki se ne moreš skrivati. Zato je razočaranje še večje, saj se Tadej ne skriva. Ostali pa moramo zelo dobro razporediti naboje, ki jih imamo, se skrivati in upati, da boš v finalu tam, kjer moraš biti. To je razlika do tistih treh najboljših na svetu.
Bi bil lahko morebiten dež faktor na dirki?
Kolikor sem gledal, ni napovedanega. Ampak ker ne bo mraz, potem to ne bo odločilni faktor. Takrat pridejo do izraza drugi kolesarji. Če pa bo ploha ob toplem vremenu, to zame ne igra nobene vloge.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje