Po koncu udejstvovanja na svetovnem rokometnem prvenstvu za Avstrijo smo se pogovorili s selektorjem Alešem Pajovičem. Zanimalo nas je, kako so predstave rdeče-belih videli severni sosedi, ga povprašali o njegovem mnenju glede slovenske reprezentance ter ga za konec pobarali o tem, kdo bo svetovni prvak.
Aleš Pajovič je del dolgoročnega projekta, na čelu avstrijske reprezentance je že od leta 2019, lani pa je poskrbel za pravo rokometno mrzlico, ko je “Nationalteam” popeljal celo med najboljših osem reprezentanc v Evropi.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu se Celjanu ni izšlo po željah. Oslabljeno izbrano vrsto je sicer popeljal v glavni del tekmovanja, a potem z nekaj nesreče ostal brez četrtfinala. Pravi, da je dosežek – uvrstitev med 17. in 20. mestom – javnost, skupaj z mediji, sprejela dobro.
Intervju: Aleš Pajovič
Kako ste zadovoljni s svetovnim prvenstvom, glede na to, da so vam na turnirju manjkali trije pomembni igralci?
Zelo sem zadovoljen. Prvi cilj je bil priti iz skupine z vsaj dvema točkama. Ko sta se mi pred prvenstvom poškodovala Nikola Bilik in dva dni pred začetkom še Janko Božović, sem podvomil, ali je to sploh možno. Tri tekme v glavnem delu so bile takšne sorte, da bi lahko vse dobili, a po drugi strani tudi vse tri izgubili. Makedonce smo imeli v pesti, proti Madžarom nas je na koncu malce ‘zmanjkalo’, tekma proti Nizozemski pa je bila kar se le da tesna.
Pod črto, je torej prvenstvo uspešno?
Da, igralci so dali vse od sebe, pustili so srce na igrišču, tudi odziv navijačev je bil dober, kar mi veliko pomeni. Igralci, ki po navadi ne dobijo veliko priložnosti, so se izkazali, tako da se mi je nekoliko “razširila klop”. Ne glede na končno uvrstitev smo odšli domov z dobrim občutkom.
V drugem delu prvenstva so dejansko odločale malenkosti. Ena žoga tu, ena žoga tam, pa bi se lahko izšlo morda celo za četrtfinale, kajne?
Če bi mi vratarja kaj branila … Pač, odkrito rečeno sta bila “golmana” katastrofalna, a smo se vseeno držali “gor”. So pa ostali dodali svoje in v celoti gledano gremo lahko s turnirja z dvignjenimi glavami, kar je v skladu z mojo filozofijo. Tudi če pogledamo zadnjo tekmo Slovenije proti Hrvaški, so se fantje srčno borili, žal ni uspelo. Ne moreš pa biti na njih jezen, kar za tekmo proti Islandiji, recimo, ne moremo reči. Tam so izgubili denimo kar 15 žog in izgubili na … No, ne ravno na lep način.
Aleš, povejte nam, kako naprej? Do kdaj imate pogodbo z Avstrijsko rokometno zvezo? Ste imeli kakšen sestanek?
Pogovarjamo se, v naslednjih dneh bo znano več. Sicer pa imam z zvezo veljavno pogodbo do letošnjega poletja. Presenečeni boste (smeh).
Presenečeni bomo samo, če se prebudimo v jutro, ko ste selektor slovenske rokometne reprezentance.
Ah, to pa ne, Uroš ima vse pod nadzorom.
Ustavimo se še pri slovenski izbrani vrsti. Pri kritikah smo zelo hitri, pa žal zelo medli, ko je potrebno koga pohvaliti. Kako ste videli predstave Zormanove čete?
Zorman je najboljši trener v državi, tudi taktično se zelo dobro pripravi. Ima izkušnje, igral je v reprezentanci, tudi nekaj dosegel, enako velja za njegove rezultate na klubski ravni. Večkrat je osvojil ligo prvakov, tako da sam menim, da boljšega kandidata nimamo.
Kako se potem zgodi taka tekma proti Islandiji?
To vam lahko povem s strogo trenerskega zornega kota. Pripraviš načrt, taktične zamisli so dobre, a če fantje v celi tekmi naredijo petnajst napak, potem ne more biti kriv trener. Tik pred SP sem z Avstrijo obiskal pripravljalni turnir na Poljskem. Na enem izmed srečanj so moji varovanci storili 17 napak in potem se ne moremo čuditi, da smo gladko izgubili. Ko ti najbolj izkušeni možje v reprezentanci na tekmo izgubijo po šest žog zapored … Takšen je pač rokomet. Enkrat se na OI skoraj boriš za kolajno, potem pa se ti, žal, ne izide, a kakovost vsekakor ta ekipa ima. V celoti gledano je Zorman pravi trener za slovensko reprezentanco.
Vse je odvisno od uspeha.
Tako je. Poglejte primer Dagurja Sigurdssona na Hrvaškem. Pred tremi dnevi so ga želeli vsi odstaviti, v primeru polfinala ga bodo imeli vsi za boga. Tudi meni je vse to z Avstrijo uspelo le zato, ker sem za krmilom že šest let. Kontinuiteta. Smo šli z EP tudi že po treh zaporednih porazih, pa nihče ni delal “drame”, lani pa potem dosegli četrtfinale in se je ustvarila evforija. Včasih je potrebno imeti nekaj potrpljenja.
Za konec nam zaupajte, kdo bo po vašem mnenju svetovni prvak?
Par ekip je, ki so presenetile. Hrvati so slabo začeli, potem pa dokazali, da so pred domačim občinstvom nevarni vsem. Napovedujem, da bodo proti Madžarom napredovali v polfinale ter se vključili v boj za kolajne. Igrali smo proti Franciji, se sicer dolgo držali, toda imajo res vrhunsko ekipo. Danci so proti Nemcem pokazali svojo suverenost. Napovedal bi finale med Francozi in Danci, tukaj pa bo – po mojem mnenju – odločal položaj vratarja, kjer so Danci v prednosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje