Slovenska rokometna reprezentanca je včeraj zvečer doživela poraz, ki bo odmeval še nekaj časa. Varovanci Ljubomirja Vranješa se od evropskega prvenstva poslavljajo že po predtekmovanju, potem ko na odločilni tekmi za napredovanje niso uspeli streti odpora sicer skromne reprezentance Črne gore (32:33). Po prespani noči smo za kratek komentar povprašali nekdanjega slovenskega selektorja, nekdanjega reprezentanta in dolgoletnega televizijskega komentatorja prenosov tekem naše izbrane vrste.

Da Tone Tiselj ni najbolj navdušen nad tem, kar se dogaja v slovenski moški rokometni reprezentanci, nam je zaupal že pred dobrim mesecem dni, ko smo se z njim pogovarjali o pričakovanjih pred ženskim svetovnim prvenstvom v Španiji. Takrat je razmišljal takole:

“V moški reprezentanci imamo selektorja, ki je že dve leti na čelu reprezentance, a še danes ne ve, s katerimi igralci in na kakšen način želi igrati ter deluje, kot da vse stvari namesto njega deluje nekdo drug. Vse kaže na to, da v dveh letih selektor ne ve, kdo naj bi bili njegovi sodelavci, kdo so njegovi najboljši igralci … V moški reprezentanci ne vedo, kdo pije in kdo plača. To me iskreno skrbi.”

In te skrbi so se potrdile v včerajšnjem večeru, ko so Slovenci povsem nepričakovano izgubili proti Črni gori. Da gre za zares velik madež na slovenskem rokometnem ugledu, dovolj pove dejstvo, da je štirikrat slovensko mrežo zatresel Radojica Čepić, 19-letnik, ki je še na začetku sezone igral za mladinsko ekipo Celja.

“Res ne vem več, kaj bi še povedal po takšnem porazu,” razočarano zaupa Tiselj. “Iskreno mi je žal, da v Sloveniji rokometna stroka nima nobene veljave. Dolgo časa že opozarjamo na to, da drvimo v prepad, a nas nihče ne posluša. In zdaj smo zdrveli vanj.”

Nekdanji slovenski selektor, ki je z reprezentanco osvojil srebrno medaljo na domačem evropskem prvenstvu leta 2004, je v vseh medijskih nastopih v teh dneh poudarjal, da je igra slovenske reprezentance neprepoznavna, da je prepočasna in premalo agresivna v obrambi. Da vloge v reprezentanci niso jasne in da je to lahko velika težava.

Vse njegove napovedi so se bolj ali manj uresničile v včerajšnjem večeru. Na vprašanje o tem, kako naprej, Tone Tiselj razočarano odvrne: “To, kar so odgovorni zakuhali, morajo popraviti. Edina druga rešitev je, da se umaknejo.”

Legendarni komentator: Napovedovanje dolgoročnih uspehov je nedopustljiv alibi

Precej bolj zgovoren je ob naših vprašanjih Ivo Milovanović, rokometni komentator, ki je bil dolga leta tesno vpet v dogajanje okrog slovenske reprezentance in je do danes ohranil tesne povezave s posamezniki iz rokometnih krogov. Kaj je bil po njegovem mnenju glavni razlog za včerajšnji poraz?

“Razlogov je bilo več. Najprej je potrebno selektorja vprašati, zakaj ni prej zamenjal vratarja, saj se je po nekaj stikih z žogo videlo, da sicer zelo solidni Jože Baznik nima svojega dne. Ne vem, kakšno je zdravstveno stanje Jureta Dolenca, ampak včeraj je že v prvem polčasu zapravil pet žog, kar zelo preprosto pomeni pet zadetkov. Zakaj ni v nadaljevanju računal na Blaža Janca, ostaja uganka. Pozabil je tudi na Miho Zarabca. Na igralca, ki igra pri Kielu, ne pri Ivančni Gorici, z vsem dolžnim spoštovanjem do Sviša. V obrambi je puščalo na vseh koncih in krajih, predvsem v srednjem bloku. Zadetke za Črnogorce je dosegal pivot, ki ga praktično nihče ne pozna,” analizira dolgoletni sodelavec nacionalne televizije.

A Milovanović poudarja, da težava ni samo v tem, kaj se je dogajalo v včerajšnjem večeru. “Vse skupaj se je začelo že z izborom reprezentantov in floskulami selektorja, da gradimo ekipo za olimpijske igre leta 2024. Da bomo reprezentanco pomladili. Po mojem mnenju so dolgoročni načrti v vsaki reprezentanci zgolj in samo alibi. Ne bomo danes, ampak bomo nekoč drugič. Reprezentanca pa vedno potrebuje rezultat danes. Vsaka tekma reprezentance mora biti na nož, za reprezentanco pa morajo vedno igrati najboljši, ni pomembno ali so stari mladi. Da sploh ne govorimo o tem, da ta reprezentanca sploh ni mlada, prej nasprotno.”

Letošnje evropsko prvenstvo je močno zaznamoval tudi koronavirus. Številne reprezentance so imele veliko težav z okužbami, Slovenija pa pravzaprav zelo malo, odpadla sta le vratarja Urban Lesjak in Aljaž Pajntar. Tudi to je torej dejstvo, ki bi ga veljalo izkoristiti, a je Slovenija zatajila ravno proti Črni gori, ki je imela v določenem obdobju priprav v karanteni “pol ekipe”.

“Moje stališče je jasno, gospod Vranješ zaradi tega neuspeha zapustiti mesto selektorja. In potem se vedno vprašamo, kaj pa sedaj. Imamo nekaj trenerjev, ki dokazujejo, da so iz pravega testa. To je že večkrat dokazal Branko Tamše, ki bi moral biti po mojem mnenju selektor že takrat, ko je to postal Vranješ. Potem sta tu še Zoran Jovičić in Uroš Zorman, ki nabirata izkušnje v Gorenju oziroma Trimu iz Trebnjega ter opravljata zelo dobro delo. Zadnji čas pa je, da se bolj vključi tudi stroko, rokometnega znanja imamo dovolj, v zadnjem obdobju pa se zdi, da se preveč stvari dela brez premisleka. Ne glede na vse, pa bo za prihodnje uspehe ključno tudi to, da se bo za reprezentanco vedno igralo s srcem. To je predpogoj za karkoli,” za konec pogovora opozarja Ivo Milovanović.

Potrebno bo nekaj spremeniti, potrebujemo novo energijo

Da odnos, želja in pristop slovenskih rokometašev na včerajšnji tekmi niso bili pravi, je jasno vsakemu slovenskemu ljubitelju rokometa. In s pomočjo nekdanjega slovenskega reprezentanta Simona Razgorja smo želeli poiskati odgovor na preprosto vprašanje – zakaj niso bili?

“Moram priznati, da so moji občutki danes precej mešani. Izgubili smo namreč tekmo, za katero se je dolgo časa zdelo, da jo bomo z lahkoto dobili, sploh ko se je razbranil Urh Kastelic. Pravzaprav niti sam ne razumem, kako so lahko fantje tekmo izpustili iz rok. Moti me, da ni bilo prisotnega pravega motiva in želje, enostavno so si Črnogorci zmage želeli bolj kot Slovenci. Ravno to je na koncu odločilo.”

A obračun s Črno goro je bil le “podaljšek” tistega, kar se je dogajalo na prejšnjih tekmah. Z izjemo prvega polčasa proti Danski je bila slovenska igra neprepoznavna, o tako opevani trdni obrambi, ki jo je napovedoval selektor Vranješ, ni bilo ne duha ne sluha.

“Celoten turnir ima za slovensko reprezentanco zagotovo negativen predznak. Črna gora in Severna Makedonija sta reprezentanci, ki ju po renomeju in kadru enostavno moraš premagati. Morda sta bili tekmi zahtevni s psihološkega vidika, saj zmaga ne prinaša nobenega prestiža, morebiten poraz pa pomeni katastrofo. O Danski pa niti ni potrebno izgubljati besed, to je zelo verjetno najmočnejša reprezentanca na svetu. Ponavljam, Črno goro in Severno Makedonijo pa na takšnem turnirju enostavno moraš premagati in če jih ne, so kritike upravičene,” je prepričan dolgoletni rokometaš Meškova iz Bresta.

47-kratni slovenski reprezentant se ne želi preveč dotikati vprašanja prihodnosti selektorja, poudarja, da je za to pristojna rokometna stroka. “Morda pa vendarle velja poiskati v tej slabi stvari tudi nekaj dobrega. Potrebno je stopiti korak nazaj in določene stvari postaviti na novo. Če bi včeraj premagali Črno goro, bi morda določene stvari ostale skrite. Dejstvo pa je, da so se dogajale številne napake. Kar pa ne pomeni, da slovenski rokomet nima potenciala. Opažam pa, da že zadnji dve leti ni več prave energije in želje v reprezentanci. Upam in verjamem, da se bo to v prihodnje spremenilo.”