Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je v zadnji sezoni krepko zaostal za visokimi rezultatskimi standardi, ki so jih navijači pivovarjev vajeni v zadnjih letih. Sezona 2021/2022 je za klub tako na nek način prelomna, saj se v taboru kluba iz mesta ob Savinji dobro zavedajo, da si še enega neuspešnega leta praktično ne morejo privoščiti. O situaciji v klubu, letošnji sezoni in tudi o tem, kaj bo odlikovalo uspešne slovenske športne ekipe v naslednjih letih, smo se pogovarjali s predsednikom RK Celje Pivovarna Laško Jernejem Smislom.
Prvič po letu 1995 se v tej sezoni v Celju ne igra evropski rokomet. Tudi oziroma predvsem zaradi tega, ker so v lanski sezoni pivovarji po sedmih letih državni naslov predali v roke Gorenja iz Velenja. Letošnja sezona je za klub iz mesta ob Savinji tako precej drugačna, kot so bile prejšnje.
“V športnem smislu je drugače to, da igramo samo eno tekmo na teden, kar pomeni drugačen trenažni proces. Tak ritem pomeni tudi širok nabor igralcev, s katerim je potrebno pametno upravljati, da ne pride do nezadovoljstva. Kar se tiče pisarne, je manj dela z organizacijo tekem in s tem povezanih operativnih nalog. Več je časa za analizo preteklih aktivnosti in časa za načrtovanje prihodnosti. Postavljamo temelje, da bo klub še bolje pripravljen na nove uspehe in igranje v Evropi,” uvodoma razmišlja predsednik RK Celje Pivovarna Laško Jernej Smisl.
Zadovoljni bodo le z dvojno krono
Sedem tekem, sedem zmag. Pivovarji so dobro začeli z novo sezono državnega prvenstva, ko na klopi sedi uveljavljeno ime rokometnih parketov Alem Toskić. “Vse odigrane tekme so bile odigrane na visokem nivoju. Vidi se, da sta ekipa in strokovni štab sestavljena na novo in da se vsi skupaj privajamo na nov način dela. Preuranjeno je govoriti o tem, kaj to rezultatsko pomeni za sezono, je pa dejstvo, da je ekipa že uspešno prestala nekatere zahtevne preizkušnje, z izjemo povratne tekme na Danskem, ki pa je pokazala, da je GoG izjemno kvalitetna ekipa. Zaenkrat gre vse po načrtih, najbolj pomembno je, da imamo dober ekipni duh. Ta je predpogoj za končni rezultatski uspeh.”
Je letos za Celje edini cilj naslov prvaka? “Absolutno. Dvojna krona, prvenstvo in pokal. Glede na konkurenco bo prvenstvo do konca izenačeno. Ne le Celje, Gorenje in Trimo, ne smemo pozabiti na odlične predstave Ribnice, Škofje Loke, Kopra. Tudi marsikdo drug lahko preseneti glavne favorite za letošnji naslov.”
“Državno prvenstvo traja 26 krogov, ob vsakem rezultatskem padcu se lahko vse obrne na glavo. Naš cilj je jasen, imamo pa tudi resno konkurenco. Gorenje ima praktično isto ekipo kot lani in igra odličen rokomet, kar so nenazadnje dokazali tudi proti Magdeburgu, Trimo ima z Urošem Zormanom čvrsto ekipo, ki na vsaki tekmi ve, kaj hoče. Osebno pogrešam več slovenskih klubov v Evropi, ker mislim, da bi lahko s temi ekipami dosegli lepo število točk na lestvici EHF in si zagotovili 9. mesto, ki pomeni neposredno vozovnico v Ligo prvakov. To si želimo vsi v slovenskem rokometu.”
O petletnih ciljih RK Pivovarna Laško
V organizacijskem smislu se torej Celjani znova pripravljajo na evropska tekmovanja, ki jih želijo igrati v naslednjih sezonah. Ali to pomeni, da se bo ob morebitnem novem državnem naslovu v Zlatorog vrnila tudi Liga prvakov?
“Če bi bili na evropski klubski lestvici Slovenci na 9. mestu, bi lahko to z gotovostjo trdil,” odgovarja Jernej Smisl. “Ker ne bomo, bo vse odvisno od vabila EHF-a. Celje spada med ekipe, ki si zaradi zgodovine zasluži mesto med najboljšimi. Pomemben dejavnik je tudi naša akademija, ki nenehno “bruha” talente, tako za slovenski rokomet kot tudi za evropski. Ni pa vse odvisno od nas.”
V Ligi prvakov je 16 ekip, devet jih zasedejo prvaki prvenstev v državah, ki so najvišje na EHF lestvici. Deseto mesto zapolni še drugi predstavnik iz države, ki je Ligo prvakov osvojila v minuli sezoni, šest ekip se Ligi prvakov pridruži s posebnim povabilom. Slovenija je za tekmovalno obdobje 2022/2023 na 11. mestu. Mesto pred nami je Hrvaška, mesto za nami Belorusija. Neposredno se v Ligo prvakov uvrstijo prvaki Nemčije, Španije, Francije, Madžarske, Danske, Makedonije, Poljske, Portugalske in Romunije.
The European Handball Federation has announced the place distribution for the 22/23 European club competitions https://t.co/vZRuA5vRUI
— EHF (@EHF_Activities) October 22, 2021
Prihodnost slovenskega rokometa sloni na vzgoji mladih talentov
Celjska rokometna akademija praktično vsako sezono v svet rokometa dodaja nova, pomembna imena tega športa. Kakšen je trenuten potencial celjske rokometne šole? “Potencial je zelo velik. V zadnjih letih se razvoja rokometašev lotevamo še bolj strokovno kot v preteklosti. Ne toliko v smislu rokometnega znanja, ampak skozi dodatne aktivnosti, ki jih ponujamo našim mladim rokometašem. Tu mislim na psihologa, fiziatra in posebne kondicijske treninge, kar vse pripomore k boljšem prehodu iz mladinskega rokometa v članske vrste.”
“Ravno tu je največji problem slovenskega rokometa – imamo odlične mladinske reprezentance in rezultate pa se ogromno teh talentov potem ne prebije med najboljše v članski konkurenci niti v Sloveniji, kaj šele v Evropi. Glede na sredstva, ki jih imamo v slovenskem rokometu, je to pot prihodnosti. Čim več mladih talentov moramo pripeljati v članske ekipe in jim ponuditi vidno vlogo,” razmišlja Jernej Smisl.
Celje je v zadnjih letih poleg odličnega dela z mladimi slovelo tudi po tem, da je znalo ne le v Sloveniji, ampak v celotni regiji poiskati velike talente in jim ponuditi priložnost v članski ekipi. Eden od razlogov, zakaj so dragulji evropskega rokometa izbrali pivovarje, je bila tudi Liga prvakov. Bo brez nje akvizicija talentov zahtevnejša?
“Liga prvakov je zagotovo magnet za igralce, po drugi strani pa smo v zadnjih letih utrdili status dobrega dela z mladimi, ki pri nas vidijo potencial za svoj nadaljnji razvoj. 18-letniki, 19-letniki v največjih klubih v Ligi prvakov ne morejo imeti resne vloge, pri nas pa dobijo priložnost. Če Celje več let zapored ne bi igralo evropskega rokometa, bi to lahko bil izziv, v letošnji sezoni pa ni bilo nobene zavrnitve, čeprav je bilo jasno, da ne bo Lige prvakov.”
Ključna naloga športnega marketinga je, kako ljudi v naslednjih mesecih vrniti na tribune
Jernej Smisl prihaja iz sveta marketinga, RK Celje pa je lahko na tem področju vzor ostalim slovenskih športnim kolektivom. “Marketing je panoga, ki ne sme nikoli spati. Marketing je gonilo posla in ne obratno. Trenutno se poglobljeno ukvarjamo z lastno video platformo in avtomatiziranim sistemom za snemanje tekem mlajših selekcij, ki se bodo nato predvajale zainteresirani publiki. Poudarek je tudi na urejanju vseh baz, ki so prihodnost marketinga, a v tem segmentu šport precej zaostaja za poslovnim svetom.”
“Predstavljamo tudi prvega klepetalnega robota, ki ga razvijamo skupaj z Mastercardom, NK Bravo in NK Maribor. Tudi spletno trgovino smo preselili na največjo globalno platformo Shopify. Vse to počnemo z namenom, da celoten marketing prestavimo na enotno platformo, na kateri bomo lahko na dnevni ravni natančno spremljali, katere aktivnosti delujejo in katere ne.”
“Naloga marketinga v prihodnjih letih bo vrniti ljudi na športne dogodke. Navijače bo namreč potrebno iz udobnih foteljev, kjer si lahko ogledajo največje športne spektakle, premakniti v slovenske dvorane in na stadione. To še zdaleč ne bo lahka naloga,” poudarja Jernej Smisl.
V športu je navadno tako, da dvorane polnijo dobri rezultati. Kako lahko marketing pripomore k temu, da občinstvo ostane zvesto tudi v času, ko ni velikih uspehov? “Ključno je upravljanje s pričakovanji,” meni naš sogovornik in dodaja: “Vsi si želimo dobrih rezultatov, ampak ne moremo obljubljati evropskega naslova, če ne igramo Lige prvakov. Če obljubiš rezultat in ga potem ni, si izgubil kredibilnost, hkrati pa poskrbel še za večje razočaranje.”
O statusu rokometa v svetu športa
Ko je govora o marketingu, je naš sogovornik prepričan, da ne smemo pozabiti na podmladek, za katerega skrbijo športne organizacije. “Tudi zgodbo moramo še bolj intenzivno pripovedovati sponzorjem. Če pogledamo recimo mesto Celje, peščica športnih klubov sodeluje pri vzgoji in razvoju več kot tretjine vseh šolarjev v mestu. Če jim bomo dali najboljše pogoje, bomo ustvarjali boljše osebe. Ta strategija je bila pri nas sprejeta že pred časom. Iskreno, za nas je rezultat strošek. Z izjemo nogometa ne živimo v svetu, kjer bi rezultat sam po sebi prinesel finančno nagrado. Klubi morajo staviti na pripovedovanje zgodb, komunikacijo z lokalnim okoljem, da ne bo edina sodba o klubu ustvarjena na podlagi tega, ali je članska ekipa zmagala zadnjo tekmo ali ne.”
RK Celje je včeraj sklenil dveletno sodelovanje z Novo KBM, skozi katerega bo banka skrbela predvsem za razvoj rokometašev v celjski rokometni akademiji. Nova KBM tako postaja sponzor vseh mladih ekip, ki se po novem imenujejo Nova KBM RK Celje Pivovarna Laško. Ob tej priložnosti je zaživela tudi nova spletna stran www.bestacademy.si, ki je namenjena izključno mladim ekipam in predstavitvi dela ter vizije Akademije RK Celje Pivovarna Laško.
Korona kriza je prizadela celoten svet športa, še posebej pa tiste ekipe, ki stavijo tudi na bučno podporo domačega občinstva. “Naša organizacija sloni tudi na prihodkih s strani gledalcev, ki so seveda v zadnjem letu izostali. Po drugi strani pa je naša ekipa vajena polne dvorane in posledično večje samozavesti. Pri analizi lanske sezone smo tudi to identificirali kot enega izmed razlogov, zakaj nismo dosegli zastavljenih ciljev. Rek, da je publika v Zlatorogu osmi igralec, še kako drži,” poudarja predsednik pivovarjev.
Zaradi vseh dejavnikov tudi finančni položaj kluba ni idealen. “Situacija je “borbena”. Vsak evro trikrat obrnemo, preden ga investiramo. Pozorni smo na to, da investiramo v prave stvari, s katerimi bomo premagali to fazo preživetja, v kateri je veliko slovenskih klubov že od zadnje gospodarske krize. Ko se boriš za preživetje, težko delaš dolgoročno. Namesto, da bi sredstva investiral v prihodnost, moraš poplačevati trenutne obveznosti in si ves čas v začaranem krogu. Upamo, da bo pri tem pomagala tudi država, določene stvari se tu že premikajo, na mizi pa je še nekaj dobrih vladnih predlogov za lažje financiranje športa v prihodnosti.”
Slovenska reprezentanca se bo še naprej črpala iz celjskega rokometnega bazena
Kakšna je torej realna možnost, da se Celje vrne na raven iz začetka tisočletja, ko so bili pivovarji enakovredni evropskim velikanom? “To ni odvisno samo od kluba. Širša globalna gospodarska klima se je od tistih časov precej spremenila. Takrat je bilo Celje z nekaj milijonskim proračunom finančno v samem vrhu evropskega rokometa. Od tistega obdobja so evropski klubi te proračune nekajkrat povečali, mi pa smo ga nekajkrat skrčili. To pomeni, da bodo mladi, talentirani igralci izbirali klube, kjer bodo dobili boljše pogoje, kar je logično. Vendarle pa prevečkrat poudarjamo, da igralci odhajajo samo zaradi denarja, kar ni vedno res. Poleg denarja je zelo pomemben dejavnik tudi športni uspeh, vendarle gre za športnike, ki so željni uspehov in lovorik.”
O razlogih za to, da je slovenska rokometna reprezentanca že vrsto let sestavljena iz rokometašev, ki so v svoji karieri zaigrali tudi za RK Celje Pivovarna Laško
Kljub klubskih uspehih Celjanov v preteklosti je državna reprezentanca tista, ki lahko naredi največ za status rokometa v športni javnosti in družbi. “Moje videnje je takšno, da je klub nekaj drugega kot reprezentanca. Klub mora vsako sezono dosegati rezultate, reprezentance nima tega pritiska in lahko gradi dolgoročno zgodbo, če uskladi pričakovanja z vsemi deležniki. Smo po olimpijskem ciklu in moramo začeti graditi jedro reprezentance, ki nas bo zastopala med leti 2024 in 2028.”
Čeprav je pred celjskim klubom torej kopica izzivov, je Jernej Smisl prepričan, da bo zgodba RK Celje Pivovarna Laško še naprej uspešna. “Strokovnost športnega dela je temelj, na katerem je potrebno graditi. Hkrati pa je potrebno vedno biti pozoren tudi na poslovne priložnosti, ki jih lahko izkoristimo kot športni subjekt. Če ekipa nabira točke, potem mora pisarna nabirati evre. RK Celje Pivovarna Laško v letošnjem letu slavi 75 let delovanja in prepričan sem, da je pred njim še vsaj 75 ali več uspešnih let.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje