Slovenski rokometaši so s španskimi odigrali svojo uvodno in zadnjo tekmo olimpijskega turnirja. Obe sta se po izenačenih obračunih končali v korist tekmeca, kljub temu pa je obakrat pri Slovencih ostal grenak priokus, da reprezentanca z Iberskega polotoka ni nadigrala naše, temveč so se varovanci Uroša Zormana premagali sami.
Če je bil uvodni poraz v Parizu (22:25) ob pogledu na celoten turnir nepomemben, saj je Slovenija nato v skupinskem delu igrala fantastično in kot druga ekipa napredovala v izločilne boje, pa še tesnejši neuspeh (22:23) v Lillu boli veliko bolj. V igri je bila namreč bronasta olimpijska kolajna, ki pa so jo po neuspešnem zadnjem napadu Slovencev na jugovzhod Evrope odnesli tekmeci.
“Težko je biti pameten, ko so glave še vroče. Cel turnir je bil za nas super, izborili smo si več od pričakovanj. Na koncu smo s Španijo igrali za medaljo. Ni šlo po načrtu. Ponosen sem, da sem del te ekipe. Ni nam lahko, škoda nam je za celo Slovenijo in naše družine. Vsi bi zaslužili tole kolajno. Zmanjkala nam je res malenkost. Težko je potegniti črto. Nič si ne moremo očitati, dali smo vse od sebe. Takšen je šport. Bolelo bo, ampak smo ekipa. Nekateri smo bili zadnjič skupaj,” je boleč poraz ocenil Miha Zarabec.
Malo do zgodovine
32-letni organizator igre je govoril tudi o zadnjem napadu, ki ga Slovenci niso uspeli izvesti tako kot na treningu. “Gledali smo posnetek na treningu in se pripravili. Španci so se odzvali malo drugače, vse skupaj je potem izpadlo drugače. Dogovor je bil, da naredimo hitro križanje, da naredimo višek v levo stran. Na koncu je takšna malenkost odločila tekmo. Nihče nas ni premagal danes, Španci zagotovo ne. Ampak smo sami sebe,” je član Wisle Plock ponovil že slišane besede iz uvodnega pariškega spopada.
“Ni bilo tako, kot smo si želeli. Na koncu je ostalo pet ali šest sekund, moral sem poskusiti. Veliko razočaranje po dveh skupnih mesecih. Odrekli smo se kar nekaj stvarem, zmanjkalo nam je zelo malo, da bi se vpisali v zgodovino. Tak je šport. Nimam kaj povedati. Ponosen sem na ekipo,” pa je ob velikem razočaranju v mešani coni stadiona Pierre Mauroy v Lillu besede iskal Borut Mačkovšek, ki mu je španski vratar Gonzalo Perez de Vargas ubranil zadnji, neizdelan strel za izenačenje.
Ni bila težava le zadnji napad
“Največja težava je bil prvi polčas, ko smo se iskali. Imeli smo veliko zgrešenih stoodstotnih priložnosti in izgubljenih žog. Proti takšnim ekipam, kot so Španija, Danska in Norveška, te takšne napake drago stanejo. Poraz z Danci smo pozabili že naslednji dan. Je bolelo, saj smo bili blizu finala OI. Toda z mislimi smo bili povsem pri Špancih,” je še dodal Primorec.
Da bi raje izgubil za 10 golov kot še drugič v treh dneh zgolj za enega, se je strinjal vratar Klemen Ferlin. Solze pa so premagale tudi mladega Domna Novaka. “V zadnjem trenutku smo si premislili glede na situacijo na igrišču. Žal mi je, da nismo prišli do bolj kvalitetnega zaključka. Problem ni bil v zadnjem napadu, ampak to, da celo tekmo nismo našli igre in energije, ki nas je krasila celoten turnir. Na tekmi smo povedli le dvakrat, danes to ni bilo dovolj. Čestitke Špancem. Mogoče nam manjka izkušenj, pa tudi teh imamo nekaj. Nismo bili dovolj dobri. Žal nam je. Mi smo si najbolj želeli. Eden jo dobi, drugi jo izgubi. Tako je v športu,” je povedal član nemškega Wetzlarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje