Nekdanji kapetan Slovenije Jure Dolenec se je v Zagrebu še drugič poslovil od reprezentančnega dresa. Po njegovih besedah tokrat za vedno. Kako je izkušeni desni zunanji videl zadnjo tekmo in kakšno je njegovo mnenje o prihodnosti slovenskega rokometa?
“Mislim, da smo odigrali dobro tekmo. Okoliščine so bile pričakovane, vedeli smo, da tekma težka. Pokazali smo, da se ne glede na vse vedno borimo do konca,” je takoj po tekmi razlagal izkušeni Jure Dolenec in dodal: “To ni bilo dovolj, da bi osvojili še kakšno točko, a smo danes delovali celo najboljše na tem prvenstvu. Upam, da bodo fantje tako nadaljevali.”
Ali bo Jure Dolenec še kdaj oblekel dres Slovenije? “Bil sem že enkrat upokojen, pa sem se vrnil. Zdaj mislim, da ne bom več niti na širšem seznamu. Prišel je čas za druge in mislim, da je to to.”
Dolenec, ki je že po olimpijskih igrah v Parizu napovedal reprezentančno upokojitev, je v Zagrebu odigral dve tekmi. V hrvaško prestolnico je prišel s klubskih priprav po poškodbi Nejca Cehteta. Prve tekme je pozorno spremljal preko televizijskih prenosov, oceno pa lahko na koncu poda tudi kot igralec. “Škoda, da iz tega prvenstva nismo povlekli več. Nismo se sestavili in odigrali tako dobro kot na olimpijskih igrah. Predvsem v napadu nam ni steklo. V modernem rokometu se vse hitro obrne, saj so reprezentance tako izenačene. Reprezentanca je v dobrih rokah. Imamo ogromno fantov, ki že zdaj igrajo v dobrih klubih, fante, ki bodo v dobre klube prestopili, hkrati pa imamo zelo zanimivo ligo. Letos so izenačeni štirje klubi in to je za razvoj zelo dobro. Nadejam se, da bo v prihodnosti slovenski rokomet doživel še veliko uspehov.”
Olimpijske igre v Parizu so predstavljale zadnji vrhunec generacije, ki se počasi poslavlja. Slovenija je ostala brez Deana Bombača, Mateja Gabra in za več kot polovico svetovnega prvenstva tudi kapetana Jureta Dolenca. Odsotnost prvega in zadnjega se je poznala predvsem v napadu, Gaber je manjkal v obrambi. Prišlo je do nujnih sprememb v igri, kako pa na vse to in na prihodnost gleda Dolenec? “Za nami je prvo prvenstvo brez omenjenih, sam sem sicer na koncu prišel v Zagreb. Najbrž se bo počasi še kdo poslovil, to pa samo pomeni, da mora na površje splavati nova generacija. Tudi pri nas je bilo podobno. Leta 2012 smo imeli ob sebi nekaj starejših, večina nas je bila mladeničev. Potrebno si je nabrati izkušnje, tudi negativne, z leti pa pridejo tudi uspehi.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje