Morda smo pričakovali preveč, a Slovenija je razočarala

Reprezentance 27. Jan 202513:25 4 komentarji
rokomet Slovenija
Foto: Uroš Skaza

Leto 2024 je bilo za slovensko reprezentanco skorajda sanjsko. Le kakšna drugačna odločitev in nekaj sreče pa bi lahko besedo skorajda tudi izpustili, saj bi to pomenilo, da bi se izbranci Uroša Zormana z olimpijskih iger v Parizu vrnili z medaljo. Priložnost za potrditev in morda celo nadgradnjo uspeha je prinašalo svetovno prvenstvo, kjer se jutri začnejo boji osmih najboljših. Med njimi ne bo Slovenije, zato lahko že danes povlečemo črto in ocenimo nastope reprezentance, ki jo vodi selektor Uroš Zorman.

Že na začetku lanskega leta, ki je predstavljalo vrhunec olimpijskega ciklusa, se je veliko govorilo o menjavi generacij in o vključevanju igralcev, ki so nase že uspeli opozoriti na domači in mednarodni sceni. Prva priložnost za osveženo reprezentanco je bilo svetovno prvenstvo, ki ga je Slovenija odigrala v Zagrebu. Žreb je bil ugoden in še dvignil apetite v boju na nov uspeh. Javnost je pričakovala nadgradnjo olimpijskega uspeha, tudi reprezentanti pa so ves čas dajali občutek, da bodo v hrvaški prestolnici naredili vse za novo rokometno pravljico.

Če povlečemo črto pod prvenstvo in slovenski reprezentanci podelimo oceno, ta navkljub dobri predstavi na zadnji tekmi s Hrvaško ne more biti pozitivna. Slovenija je v Zagrebu slavila trikrat, a samo proti rokometnim ‘eksotom’, na ključnih tekmah pa vselej razočarala. Preveč je bilo predvsem tehničnih napak, do njih je prihajalo v ključnih trenutkih in na tak način je praktično nemogoče premagati enakovredne ali pa celo nekoliko boljše reprezentance. S tem se je po zadnji tekmi v Zagrebu strinjal tudi selektor Uroš Zorman:

“To ni realen domet reprezentance. 13. mesto ni naš maksimum, to smo tudi danes dokazali. Moramo pa imeti na vsaki tekmi s konkurenti dober dan. S slabo igro ne moremo premagati reprezentanc v svoji kategoriji. Dokazali smo, da lahko s slabo igro premagamo manj kvalitetne nasprotnike, za prave tekme pa moramo imeti dober dan. Zgodila sta se nam dva črna dneva. Proti Islandiji in Egiptu smo naredili 35 tehničnih napak. Na olimpijskih igrah smo imeli na celotnem turnirju toliko napak. Na tak način ne moreš dobiti izenačene tekme.”

Glavna odlika Slovenije pod Zormanovim vodstvom do turnirja v Zagrebu je bila nadgradnja rezultata na vsakem naslednjem turnirju. 10. mestu na svetovnem prvenstvu je sledilo 6. na evropskem in nato še 4. na olimpijskih igrah. Navijačem in medijem tako težko zamerimo, ker so bila pričakovanja pred svetovnim prvenstvom zelo visoka. Tako pač je v športu ob uspehih, hočeš ali nočeš, apetiti zrastejo, kar pa prinaša rezultatski pritisk.

rokomet slovenija navijači
Za napredek rokometa bo zelo pomembno, da začnejo navijači redno obiskovati tudi tekme slovenskega državnega prvenstva, v katerem se kalijo bodoči reprezentanti. Foto: Uroš Skaza

Kakšna pričakovanja so realna?

V zadnjem tednu smo se naposlušali izjav, da smo od Slovenije pričakovali preveč in da je bila reprezentanca ves čas pod prevelikim pritiskom. Po porazu z Egiptom je tako zanimiva selektorja izjava: “Kako naprej? Vsekakor sem sam odgovoren. Morda moram bolje pripraviti ekipo. Smo pa le ljudje, 80 odstotkov fantov ima doma družine, zato smo lahko v tej smeri bolj normalni. A morda smo res tak narod, da je potrebno ves čas pritiskati. Pozoren moram biti tudi na svoje zdravje.”

Ima Zorman prav? Smo kot narod res takšni, da ves čas pritiskamo? Glede ustvarjanja pritiska javnosti bi lahko na dolgo in široko debatirali, že samo pogled na Hrvaško pa bi dokazal, da slovensko okolje vseeno ni tako zelo zahtevno. Morda je bolje, če si postavimo nekoliko drugačno vprašanje. Ali so naša pričakovanja realna? No, tukaj pa pride v ospredje finančni vložek v samo športno panogo. Tako reprezentančni kot klubski rokomet v primerjavi s tujino nista v dobri kondiciji. Finančni vložek v klubski rokomet in v razvoj mladih igralcev je v Sloveniji v primerjavi z državami, s katerimi se želimo primerjati in boriti za najvišja mesta, mizeren. Ligo poganja predvsem zanos tistih, ki so z rokometom obsedeni že vse življenje. Mednje sodi tudi Uroš Zorman.

Predvsem pri razvoju lige NLB mora Rokometna zveza Slovenije narediti korak naprej, to pa velja tudi za navijače. Kot v vseh domačih tekmovanjih v najrazličnejših panogah je podpora s tribun z redkimi izjemami mizerna. Na tak način je težko napredovati, če smo iskreni, tudi težko skočiti iz sivega povprečja. Prav liga je materija za razvoj reprezentance. Če je slednja kvalitetna in finančno dovolj močna, je osip mladih, ki prehitro odidejo v tujino in se tam opečejo, manjši. Nadarjeni posamezniki bi se najbolje razvili v domačem okolju, ki mora za dobrobit reprezentance predstavljati izziv in hkrati tudi pritisk v boju za najvišja mesta in evropska tekmovanja. Šele igralci, ki se bodo rokometno izobrazili v svojem okolju in v njem doživeli rezultatske uspehe, so lahko kasneje resni kandidati za najmočnejše tuje lige. Da bi do takšnega okolja prišli, pa klubi potrebujejo zveste navijače in ne samo takšnih, ki bi jih rokomet začel zanimati jutri, ko bi Slovenija v primeru boljših predstav na ključnih tekmah zaigrala v četrtfinalu.

rokomet slovenija uroš zorman
Uroš Zorman čuti željo in motiv, da Slovenijo vodi tudi v prihodnje. Foto: Guliverimage

Izgradnja ‘nove’ generacije bo za selektorja zagotovo stresna

“Na seznamu 35 igralcev vsak misli, da mora biti v reprezentanci. Vsak je užaljen, ko ni v reprezentanci. Ko je z nami, je užaljen, ker ne igra dovolj. Vsak ima previsoko mnenje o sebi. Po olimpijskih igrah smo mi in vi pričakovali preveč, poleteli in zdaj padli. Je pa najbolj pomembno, da se po padcu poberemo,” je po porazu z Egiptom, ko so se dokončno razblinile sanje o četrtfinalu, razlagal selektor Uroš Zorman.

Kako naprej? To bo po koncu prvenstva glavno vprašanje zanj in tudi za vse na zvezi. Selektor se bo najprej posvetil klubskemu rokometu in s Slovanom napadel državni naslov, a bo moral sočasno razmišljati tudi o reprezentanci, ki bo že marca nadaljevala s kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2026. Na tekmah s Severno Makedonijo vsi pričakujemo dve zmagi in potrditev novega nastopa na turnirju stare celine.

Je selektorjeva služba ogrožena? Upam si trditi, da ne in da je Zormanova prihodnost odvisna predvsem od njega samega. Sam sicer o tem ni želel povsem odkrito govoriti, tudi pri razmišljanju o prihodnosti je dejal, da ima motiv in željo, a da se mora najprej dogovoriti z vodstvom zveze. Je pa že danes jasno, da bo v prihodnje delo v reprezentanci bolj stresno. Jure Dolenec je po svetovnem prvenstvu v Zagrebu še drugič in tokrat tudi zadnjič reprezentanci pomahal v slovo.

Pod vprašajem je tudi prihodnost Boruta Mačkovška, ki se je po Parizu že poslovil od reprezentančnega dresa, a se tudi zaradi bližine svetovnega prvenstva na koncu pustil prepričati, da odigra še eno veliko tekmovanje. Med izkušenimi, ki se še niso upokojili, so tudi Miha Zarabec in vratarja Klemen Ferlin ter Urban Lesjak. Omenjena najverjetneje še ne bosta razmišljala o reprezentančni upokojitvi, Zarabec pa bo, glede na neposrednost v izjavah, zagotovo hitro povedal, kakšen je njegov načrt za prihodnost.

Kakšnih večjih premikov v zimskih mesecih in tudi do konca klubske sezone ne gre pričakovati. Glede na trenutno stanje na lestvici v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo mi zagotovo ne boste zamerili, da sem Slovenijo nanj že uvrstil. Prav to prvenstvo pa bo ključno v novem olimpijskem ciklusu. Nov rezultatski neuspeh bo prižgal alarme, medtem ko bi uspeh zanetil evforijo in spet dvignil apetite. Selektor in njegovi izbranci trdijo, da je prihodnost reprezentance svetla, zaenkrat jim moramo zaupati, najbolj pa bomo veseli, če bo to zares tako.

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje