Uganka: s čim je slovenski adut navdušil Đokovića?

Luka Talan Lopatič; FOTO: Uroš Skaza

Luka Talan Lopatič je ubral podobno karierno pot kot Luka Dončić, le da je v Španijo odšel živet, še preden je zavil v najstniška leta. Teniški talent iz Kosez že od devetega leta živi in trenira v Alicanteju, njegov trener je španski strokovnjak Isidro Lledó-Boyer, po letošnjem vzponu med mladinci pa smo se z najboljšim slovenskim igralcem do 18. leta starosti pogovarjali v Istri, kjer je nastopal na tradicionalnem Perinem Memorialu.

Luka Talan Lopatič je trenutno najbolj vroče ime slovenskega moškega tenisa.

Fant, ki bo 26. decembra skočil v polnoletnost, se nahaja okoli 60. mesta na lestvici Mednarodne teniške zveze za mladince, potem ko je januarja osvojil relativno dobro zaseden turnir v Tunisu, bil polfinalist Valencie, v Vrsarju pa dosegel četrtfinale.

Ti rezultati so mu odprli pot do glavnega dela tekmovanja na prihajajočih turnirjih velike četverice (Roland Garros in Wimbledon), po koncu sezone pa namerava zapustiti mladinske vrste in se podati med profesionalce.

Pogovarjali smo se o njegovem odraščanju ob Costi Blanci, vzornikih, igranju za izbrano vrsto in še čem, predvsem pa nas je zanimalo, po kakšnem ključu mu je začel slediti najuspešnejši igralec vseh časov Novak Đoković.

Le predstavljamo si lahko, da verjetno zato, ker si je blagovna znamka Lacoste, ki opremlja tudi Srba, Talana Lopatiča izbrala kot enega izmed svojih najbolj nadarjenih varovancev prihodnosti “Les Petits Crocs” (prevod: krokodilčki).

Pri nekaterih vprašanjih je svoj lonček pristavil tudi šef strokovnega štaba, 55-letni Španec, strokovnjak iz Alicanteja Isidro Lledo-Boyer.

Luka je to vaš prvi intervju?

Imel sem sponzorske pogovore z Lacoste in Technifibre, z mediji pa še ne.

Kako to, da ste rezultatski razcvet doživeli šele sedaj, pri 17 letih? Leto 2025 je bilo kar prelomno, ste pa že zelo zgodaj začeli igrati tenis.

Res je. S tremi leti sem začel igrati na Iliriji. Videl sem tamkajšnji teniški balon in začel vpiti “vau, balon, balon!” ter se takoj ob vstopu želel preizkusiti, ko sem druge videl igrati. Najprej je bilo enkrat na teden, potem dvakrat in vedno več in več. Ukvarjal sem se tudi z drugimi športi, toda tenis je bil ves čas moja prioriteta. V tenis sem največ vlagal, potem pa se preselil v Španijo.

Ilirija torej. To pomeni, da ste originalno doma iz ljubljanske četrti Koseze, tako kot Kaja Juvan in Aljaž Bedene?

Drži. Dve minuti stran od športnega centra Ilirija. Blizu slaščičarne Joni oziroma trgovine Mravljica, v tistih koseških blokih.

Koliko let ste imeli ob odhodu v Španijo?

Ko sem imel devet let, sem šel za stalno tja. Najprej v Marbello, kjer je bil v klubu legendarni Manolo Santana. Predstavil mi je, kako delujejo stvari tam. Najprej sem odšel le za en teden na preizkus, pogoji so mi bili zelo všeč, potem smo se s starši odločili, da grem trenirat tja. V Španiji sem nato odigral nekaj turnirjev U-10 po celotni državi in bil uvrščen celo na prvo mesto tako v Španiji kot Sloveniji. Pri desetih letih sem na otroškem turnirju masters v Alicanteju spoznal Isidra. Nekajkrat sva skupaj trenirala, pomagal mi je in od takrat, torej že sedem let, je moj mentor.

Od oktobra 2017 sta Isidro in Luka nerazdružljiv tandem.

FOTO: Uroš Skaza

Kdo so vaši vzorniki, za koga na turneji ATP navijate?

Sem zelo velik oboževalec Rogerja Federerja. Ko je še igral, sem navijal samo zanj zaradi stila igre, dosežkov … trenutno mi je najbolj všeč slog Jannika Sinnerja, je pa trenutno kar nekaj igralcev, ki igrajo dobro. Tu sta Carlos Alcaraz in João Fonseca. Prihodnost tenisa je v dobrih rokah.

Glede na to, da je vaš vzornik Federer, ste kdaj pomislili na uporabo enoročnega bekhend udarca?

Seveda sem pomislil. Enkrat sem na treningu z Isidrom poskusil udarjati enoročno, pa je rekel, da naj se raje držim dvoročnega, ker je veliko boljši (smeh). Nima smisla spreminjati, kar deluje, sicer pa pri desetih letih tako ali tako nisem imel moči v desnici, da eksperimentiram z enoročnim. Kot otrok sem bil namreč zelo majhen.

Kakšne so vaše mere? Od takrat ste pa kar zrasli.

Mislim, da imam 182 centimetrov. Iskreno se nisem izmeril že dva meseca, še zmeraj rastem. Upam, da dobim še nekaj višine. Idealno bi bilo kakšnih 186-187 cm, kaj takega. Tehtam pa okoli 78 kilogramov.

To vas sprašujem zato, ker v sodobnem tenisu odločajo najmanjše nianse. Potem morate gledati že na take podrobnosti, kot je na primer prehrana. Nekoč sem videl, kako ste na družbenem omrežju objavili velikanski burger s slanino. Je to še na jedilnem listu, ali močno pazite, kaj pojeste?

Lani sem začel s programom, pri katerem močno pazim na hrano, uživam več beljakovin, kar mi zelo pomaga. Prehrana močno vpliva na moje počutje, to je tudi eden od razlogov, da so se začeli kazati boljši rezultati.

Če si vizualizirate turnir ATP čez pet let – koga vidite v svojem štabu na tribuni? Predstavite, prosim, svojo sedanjo ekipo, poleg glavnega trenerja Isidra Lleda in sorodnikov.

Isidro (trener): Trener za kondicijsko pripravo je Jose Luis Molina, ljubkovalno “Moli”, pa potem pomožni trener Nasser Tawfik Blasco.

Kaj pa sparing oziroma “hitting” partner?

Isidro (trener): Teh je v Alicanteju ogromno, recimo Dani Merida, Vilius Gaubas, nekaj Kitajcev. Z Luko kroživa po klubih v Alicanteju, obiščemo tudi akademijo Juana Carlosa Ferrera, kjer trenira Alcaraz. Ta se nahaja v Villeni. Sva t. i. ‘freelancerja’, tako da se ne drživa samo enega teniškega centra. Bazo sicer imava v Club Deportivo Arena v Alicanteju, toda za t. i. sparing hodiva naokoli. To je svetla plat Alicanteja, ves čas imaš nasprotnike.

S katerimi znanimi igralci ste že trenirali?

Ko je še igral, sem pogosto udarjal recimo z Guillermom Garcio Lopezom. Enkrat tudi z Alexom De Minaurom. Ko sem bil na pripravljalnih kampih pod okriljem znamke Technifibre, sem treniral z Danilom Medvedjevim.

Jose Luis Molina je strokovnjak, ki ima za seboj dolga leta sodelovanja na ATP turneji. Delal je s takšnima asoma, kot sta Juan Carlos Ferrero in Guillermo Garcia Lopez, poleg Talana Lopatiča pa skrbi tudi za brezhibno fizično pripravljenost Litovca Viliusa Gaubasa.

Kakšna pa je potem vaša povezava z Novakom Đokovićem? Opazil sem, da vam sledi na družbenem omrežju Instagram, nekatere objave vam je Srb celo všečkal. Je to posledica dejstva, da ima hišo v Marbelli in tam pogosto trenira, pa vas je opazil?

Če sem povsem iskren, ne vem. Ko sem videl, da mi je začel slediti, sem bil močno presenečen. Star sem bil komaj 11 let! Šokiralo me je, preverit sem šel, ali je to morda lažen profil ali pa se je Novak zmotil, a se je izkazalo, da je to pravi Đoković.

Pa ste ga vsaj kdaj srečali, ga osebno spoznali, se z njim fotografirali?

Ne. To je res uganka, mogoče me je v Španiji videl igrati.

Že v zgodnjih najstniških letih ste se znašli na velikem posterju opremljevalca Lacoste. Kako je prišlo do tega?

Pri tem mi je močno pomagal Aljaž Bedene. Kot profesionalec je igral z loparjem Technifibre in me povezal z ljudmi pri tej blagovni znamki. Ti so oblikovali krog mladih igralcev in nas nekaj vključili pod pogodbo z Lacoste in Technifibre. Našo skupinico so poimenovali “krokodilčki”, Les Petits Crocs. Eden izmed teh je tudi trenutno najbolj obetavni srbski igralec Ognjen Milić.

Zdaj niste več s Technifibrom, presedlali ste na loparje in strune blagovne znamke Yonex, kajne? Zakaj menjava?

Lopar, strune, grip in teniško torbo imam zdaj od Yonexa, menjava se je zgodila po šestih letih z znamko Technifibre. Za tekstil še zmeraj nimam svojega stalnega opremljevalca. Lacoste nosim, ker mi je material ostal od prej. Ko sem preizkusil nove loparje, sem se na igrišču počutil bolje. Opazil sem, da mi omogoča več nadzora nad udarci in žogica po stiku s strunami hitreje pade. To je bolj primerno za mojo igro, zato takšna odločitev.

Kakšne so karakteristike Yonexa, s katerim ste zdaj?

Isidro (trener): Lopar tehta 315 gramov. Glavna razlika od prej je v konfiguraciji strun. Te so pri Yonexu nekoliko bolj narazen. Zdaj imajo njegovi udarci nekoliko nižjo parabolo, je pa tudi odvisno od tega, kakšno žogo dobi od tekmeca. Če je Luka konkretno za osnovno črto, bo s spinom odigral precej bolj rotirano žogo.

S kakšno težo napenjate lopar?

Isidro (trener): Na takšnih pogojih, kot so bili v Vrsarju, torej ob morju, vedno napenjamo enako, to je 23 kilogramov prečno in vzdolžno. Če recimo igramo v Madridu, kjer je nadmorska višina 600 metrov, potem napnemo loparje na 24 ali 25 kilogramov.

Kaj je specialiteta Luke Talana Lopatiča?

Bi rekel, da imam kar dober bekhend slajz udarec, poleg tega se lahko pohvalim z dobrimi returni. Lahko omenim tudi, kaj ni moja specialiteta, to je začetni udarec. Tukaj imam rezerve.

Katere jezike obvladate poleg slovenščine in jasno španščine, ki jo očitno govorite tako kot da je vaš materni jezik?

Angleščino, potem srbsko in hrvaško razumem, ju pa malce slabše govorim. Znam tudi neke osnove nemškega jezika.

Our #PetitsCrocos Benjamin Gusic-Wan & Luka Talan-Lopatic play #TFlash.
Powerful racket, perfect for young competitors ! #FightSmart pic.twitter.com/5ZhhB9MKrP

— Tecnifibre (@tecnifibre) July 1, 2020

Luka Talan Lopatič (62. mladinec sveta) bi bil trenutno po rankingu drugi najboljši španski teniški igralec do 18. leta. Pred njim je uvrščen le zmagovalec Orange Bowla Andres Santamarta Roig.

Slovenci smo imeli v preteklosti že enega Luko, ki je kot zelo mlad odšel v tujino in naredil kar spodobno kariero. Luka Dončić, seveda. Ste bili kdaj v precepu, da bi zastopali Španijo?

Ne. Zato, ker sem se v Sloveniji rodil, in me vleče nazaj. Čutim, da želim zastopati državo, igrati za reprezentanco mi pomeni veliko čast. Zveza je že navezala stik z menoj in me vprašala, ali želim igrati za Slovenijo, in seveda mi je bilo v ponos. Čakam na vpoklic, poleti računam na nastop v tekmovanjih Summer Cup.

Kako dozirate trening, da ne pride do poškodb? Ste imeli kakšne resne preglavice?

Ko sem bil majhen, sem si pri štirih letih brado prebil do te mere, da mi je skozi kožo pogledala kost. Drugače pa resnih poškodb nisem imel, kot recimo kakšen zlom, ali karkoli vredno operacije. Seveda sem imel kdaj zvit gleženj, toda kaj resnega, kar bi terjalo dvomesečni počitek ali več, pa za zdaj res ne. Z ekipo se to res trudimo preprečiti, zato delamo na kondiciji in primernem okrevanju.

Isidro Lledo je postal Luki kot drugi oče; FOOT: Uroš Skaza

Pomembno je imeti neko širšo sliko. Težko postaneš zvezda z 18 leti. Tenis je šport na dolge proge. Poglejmo recimo primer Victorja Estrelle Burgosa in Paola Lorenzija, ki sta svoj prvi ATP naslov osvojila krepko po svojem 30. letu starosti.

Isidro (trener): Točno tako, potrebno je zaupati v proces. Luka ima svojo časovnico, kako napredovati in kdaj postati zrel. Mislim, da jo zelo dobro zasleduje. Vsak ima svojo pot.

Kateri turnir velike četverice vam je najbolj pri srcu? Ali pa zastavimo zadeve raje takole: če bi vam zlata ribica uresničila eno željo, kateri grand slam bi najraje osvojili?

Roland Garros. V bistvu kolebam med Roland Garrosom in Wimbledonom. Odprto prvenstvo Francije mi je pri srcu zato, ker poteka na meni najljubši podlagi, odraščal sem na pesku. Wimbledon pa je sinonim za prestiž, poleg tega še nikdar nisem igral na travi.

Kaj imate vse v teniški torbi?

Lopar, grip, strune, vodo, banane, energijske gele, brisačo in vedno po tri majice, saj se zelo hitro in veliko potim. Po prvem nizu si skoraj vedno zamenjam zgornji del, ker je povsem premočen. Potem pa še kakšne znojnike in kapo.

Vam gre kakšno pravilo pri tenisu na živce in bi ga spremenili?

Na članski ravni ne, ampak pri mladincih bi pa vsekakor odstranil “no-let” pravilo. Torej, da se po dotiku mreže ob servisu igra nadaljuje. Predstavljajte si, da je rezultat 5:5 in v igri si z nasprotnikom enak (40:40), potem ti pa servira in se mu žogica od mreže prekucne na tvojo stran in sploh ne moreš priti do returna. To se mi je že ‘milijonkrat’ zgodilo. Morda bi pri članih spremenil le to pravilo, da imaš po koncu točke nekaj več časa za pripravo na servis. Rad bi imel vsaj toliko sekund, da si obrišem znojne roke, ker mi drugače lopar drsi iz dlani.

Katere športe najbolj zagrizeno spremljate poleg tenisa?

Nogomet in košarko. Navijam za Real Madrid. Saj je lepo biti navijač kraljevega kluba, hkrati pa tudi zelo stresno. Sicer pa sem v NBA, tako kot verjetno vsi, prej navijal za Dallas Mavericks, zdaj pa za Los Angeles Lakers. Pred Luko sem navijal za vse klube, kjer je igral Kevin Durant.

Kaj so vaši hobiji? Kaj počnete, ko ne trenirate ali igrate tenisa?

S prijatelji grem na kakšno večerjo, drugače pa me najbolj zaposli igranje videoiger, najljubša je FIFA. Igram FC Ultimate Team, kar pomeni, da ustvariš svojo poljubno ekipo iz različnih nogometnih klubov in obdobij, potem pa se prek spleta pomeriš proti drugim osebam iz vsega sveta.

Radi kaj skuhate?

Znam narediti dobro pico, špagete carbonara, kakšno kitajsko hrano, riž. Pogledam recept in se lotim kuhe.

S kom v Alicanteju živite?

Z menoj v bloku živi mama Vesna, pogosto na obisk pride tudi babica Herta.

Potem ste tik ob morju.

Da, Alicante je povsem ob Sredozemskem morju. Imam električen skiro in se potem z njim vozim naokoli, do plaže imam manj kot deset minut.

Čisto iz radovednosti: ste kdaj razbili kakšen lopar?

Ko sem bil majhen, zdaj pa že dolgo ne več.

Katera je vaša najljubša jed, pijača, glasba, film oziroma serija?

Najraje jem tisto, česar ne morem jesti ravno vsak dan … to je specialiteta moje babice: špinača, pire krompir in polpeti. To je nekaj najboljšega, ostalo je še iz otroštva. Všeč mi je tudi pršut, lahko bi ga jedel vsak dan. Od pijač mi je najboljši Aquarius, izotonična pijača. Filmov in serij veliko ne pogledam. Zapomnil sem si film Liama Neesona z naslovom Ugrabljena. Od glasbe mi je še najbližje rap, poslušam pa skoraj vse zvrsti.

iPhone ali Android?

Imam Android.

Xbox ali Playstation?

Playstation.

Pepsi ali coca-cola?

Zelo redko sicer, ampak raje imam pepsi.

Rafael Nadal ali Roger Federer?

Roger!

Jannik Sinner ali Carlos Alcaraz?

Ker je iz Španije, bom rekel Alcaraz.

Vam ga je že uspelo osebno spoznati?

Ne, sem pa že kramljal s Sinnerjem. Dve leti zapored je treniral, v bistvu naredil priprave v mojem klubu. Ampak takrat nisva igrala. Res je od sile. Stoji čisto blizu črte, vsak udarec gre iskat v igrišče, poskuša žogo udariti še pred seboj.

Če Luka Talan Lopatič ne bi bil teniški igralec, bi se ukvarjal z …

Verjetno bi bil kar nogometaš. Ne igram več, bolj za zabavo.

Predstavite bralcem še cilje za letošnjo sezono. S trenutno uvrstitvijo so vam vrata na grand slam turnirjih za mladince na stežaj odprta, mar ne?

Roland Garros, Wimbledon, potem pa še OP Združenih držav Amerike in po koncu sezone takoj turnirji serije futures.

Isidro (trener): Nova pravila v tenisu vsem igralcem do 18. leta starosti, ki so uvrščeni med najboljših 100 na ITF lestvici prinašajo posebno vabilo organizatorja na članskih turnirjih serije futures.

Kaj pa kakšen “wildcard” v Španiji na turnirjih serije challenger?

Mogoče, ampak težko verjamem, na challengerju v Montemarju, ki bo na sporedu novembra. To bi bilo še najbolj realno, ker tam pogosto treniram.

Isidro (trener): Za kaj takega bi moral priti na mladinski lestvici med najboljših dvajset na svetu.

Kakšen je načrt igranja do Roland Garrosa?

Isidro (trener): Še turnir v nemškem Offenbachu, pa močan turnir Milano J500, potem pa bova videla, morda kaj v Italiji, Belgiji ali Franciji. Po Roland Garrosu odhajava še na tradicionalni travnati turnir v Roehampton. Po sveti travi se bova ustavila, pogledala, kje sva in se odločila, ali bova poleg Flushinga odigrala še kaj na mladinski ravni ali pa gremo na futures tekmovanja med profesionalce.

Luka, srečno v nadaljevanju kariere. Želimo vam čim manj poškodb in predvsem to, da kmalu zaigrate na turnirjih, kjer nam ne bo potrebno telefonirati v teniški klub za vaše rezultate, ker bomo spremljali rezultat v živo, ali pa – še bolje – spremljali vašo tekmo po televiziji.

Hvala, no, to so pa res lepe želje!