Kako so se na avstralska tla prebili Slovenci

Grand Slam 6. Jan 202219:53 > 21:43 1 komentar
Foto: Guliverimage

Po sagi ob zadržanju Novaka Đokovića na letališču v Melbournu smo poizvedeli, kako sta jo na avstralski carini odnesli najboljši slovenski teniški igralki. Vtisi iz dežele "tam spodaj" pričajo o tem, da se prebivalci strogo držijo vsega, kar narekujejo trenutne svetovne razmere.

Pokukali smo v tabor najboljših dveh slovenskih teniških igralk, ki sta sezono začeli na WTA turnirju serije 500 v Adelaidu.

V taboru Tamare Zidanšek so prihod v deželo kengurujev opisali takole: “Za vstop v Avstralijo kot teniški igralec oziroma igralka potrebuješ delovni vizum. Če si sem prišel s čarterskim letom, si na carini pokazal potrditev o cepljenju in svoj potni list. Vizum, v katerem si moral tako ali tako izpolniti vse podrobnosti o cepljenju, je v njihovem sistemu po številki pasoša. Si pa moral imeti še QR kodo za potovalni obrazec ter PCR test, ki ni bil starejši od 72 ur.”

Miran Kotnik, kondicijski trener Kaje Juvan, je bil v komentarju rigoroznih ukrepov še nekoliko bolj izčrpen: “Ob prihodu je bilo vse v redu. Res je, več vrst vizumov obstaja in je glede na trenutno situacijo v svetu malce dvoumno, katerega izbereš, ko izpolnjuješ spletni obrazec. V vsakem primeru smo morali vsi označiti izjemo le za prihod v Avstralijo, saj smo formular oddajali pred božičem, ko sploh še ni bil dovoljen vstop v državo kot turist.”

Scott Barbour/Getty Images

Nič ne poteka po “balkansko”

Kotnik je za Sportklub dodal, da življenje ekipe, v kateri je vodja belgijski teniški strokovnjak Philippe Dehaes, poteka skladno s časom globalne pandemije.

“Redno opravljamo testiranja, maske nosimo na vsakem koraku, imamo tudi elektronsko preverjanje gibanja preko aplikacije, vendar so imeli Avstralci to že pred januarskim teniškim dogajanjem povsod, saj na tak način sledijo stikom,” nam je zaupal kondicijski trener Juvanove. Ta bo ponoči igrala četrtfinale zgoraj omenjenega turnirja.

Foto: Xinhua Bai Xue – Xinhua via Guliverimage

Zanimalo nas je na kakšen način poteka to sledenje posameznikom in dobili smo hudomušen odgovor: “Recimo, da se odpraviš v živilsko trgovino. Na vratih moraš skenirati QR kodo in pustiš svoj prstni odtis, v primeru, če bi se kdo iz ekipe okužil. Posledično te torej lahko najdejo takoj, ne pa tako, kot pri nas, po ‘balkansko’, ko te kliče NIJZ (op.a.: Nacionalni inštitut za javno zdravje), pa kar naenkrat nihče nima več nobenega prijatelja in naj bi bili vsi venomer doma (smeh).”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje