Po prihodu domov se je vesoljna Slovenija vanj zagnala kot hijene v mlado antilopo. Vendar 17-letni Žiga Šeško tudi po zmagi na mladinskem Odprtem prvenstvu Avstralije ostaja na trdnih tleh, je pa v kakšni uri druženja verjetno odgovoril na toliko vprašanj, kot prej v celotni karieri skupaj.
Žiga Šeško je praktično čez noč postal narodni heroj. Z zmago na mladinskem OP Avstralije je takoj po prihodu domov gostoval v večernih poročilih nacionalne televizije, krovna organizacija je posebej zanj sklicala novinarsko konferenco, danes se njemu v čast odvija sprejem v rodnem Hrastniku.
To šampiona OP Avstralije niti malo ne vrže iz tira. Po deseturnem spancu je deloval tako, kot da bi se lahko s sedmo silo družil, dokler od držanja diktafonov ne bi vsem odpovedala ramena. Na vprašanje, čigava čestitka mu je v zadnjih dveh dneh pomenila največ, je odgovoril: “Čestitali so mi ostali igralci v Melbournu, med drugim ekipa Novaka Đokovića, lepo je bilo videti pohvale vseh slovenskih igralk in pa čestitko Nataše Pirc Musar. Dobil sem ogromno sporočil. Obljubim, da bom skušal odgovoriti vsem.”
Najljubši “projektil v devetdeset”
Zanimalo nas je tudi, če se mu je kateri izmed udarcev s turnirja še posebej vtisnil v spomin. “Največ točk sta mi prinesla začetni udarec in bekhend paralela. Od vseh izmenjav se najbolje spomnim točke pri izidu 3:2 v drugem nizu polfinala proti Japoncu (op. a.: Rjo Tabata). Imel sem priložnost za odvzem servisa, odigral mi je počasnejši bekhend po diagonali. Rekel sem si, da ustrelim na polno in žoga je zletela noter v kot ‘devetdeset’ (smeh). Zame osebno je bila to točka turnirja,” se spominja Žiga.
Foto: Aleš Fevžer
Kmalu bo moral slovenski “wunderkind” zamenjati “kožuh” in se iz juniorskih voda podati med profesionalce. Ali obstaja kakršna koli možnost, da ga po televiziji gledamo, kako z vabilom organizatorjev meša štrene na ATP turnirju na Majorki, kjer ima trening bazo na akademiji Rafaela Nadala, ali pa – še bolje – v neposredni bližini Slovenije, na turnirju v Umagu?
“Travnati turnir na Majorki ni ravno povezan z akademijo, glede Umaga pa ne vem nič, nihče z menoj še ni stopil v stik. Niti načrta do takrat še nimam postavljenega, je pa vsekakor namen letos igrati več profesionalnih turnirjev, torej t.i. futuresov in challengerjev. Če se bo pojavila priložnost igrati na kakšnem ATP turnirju, bom rade volje rekel ‘da’,” pove Hrastničan, ki mu je triumf v deželi tam spodaj omogočil tudi vsaj osem vabil na letošnje challengerje.
O čem vse je še govoril Žiga Šeško?
O smiselnosti igranja med mladinci:
To je stvar, ki se jo bom moral dogovoriti s trenerji z akademije in očetom. Sodeloval bom na Davisovem pokalu, potem odšel v Španijo trenirat, narediti drugi sklop priprav za sezono 2026, potem pa me bo pot vodila na profesionalne turnirje, kombiniral bom challengerje s turnirji serije nižje ravni.
O spremstvu na turneji:
Will Hann je super človek, dodelil mi ga je ITF, med Avstralijo sva se veliko zabavala in smejala. Ostala bova na vezi, a ne vem, če bo z menoj potoval. Bomo videli.
Foto: Aleš Fevžer
O svojem jedilniku in vraževerju:
Lahko vam zaupam vse, kar sem užival. Za zajtrk sem jedel kosmiče, jajca, bananin kruh in majhen rogljiček ter pil pomarančni sok. Za kosilo sem zmeraj užival testenine s pestom in piščancem, zraven pa špinačo in bučke. Za večerjo sem potem vendarle kombiniral med testeninami in sušijem. V torbi imam vedno elektrolite, izotonik z okusom pomaranče in poseben napitek z ogljikovimi hidrati, da mi ne zmanjka energije.
O vzornikih:
Glede nepopustljivosti in miselnosti mi je bil kot otroku vzor Rafa Nadal, po slogu igre pa skušam čim bolj kopirati Rogerja Federerja. Gledam njegove posnetke, všeč mi je tudi dejstvo, da ima pokeraški obraz, nikoli ni kazal pretiranih čustev. V tenisu je kar fino, da si na isti ravni, nimaš čustvenih oscilacij. Švicarjeva tehnika tenisa je najboljša vseh časov, kopiram tudi njegovo taktiko, kdaj odigrati žogico kam. No, agent mi pravi, da imam forehand podoben Juanu Martinu Del Potru. To ne škodi (smeh).
O velikih naporih:
Tekme v Avstraliji so bile kar zahtevne, na začetku turnirja je bilo en dan tudi čez 40 stopinj. Zelo pomembno je bilo, da po tekmi uživam prave napitke, uporabljal sem ledeno kopel. V četrtfinalu proti Brazilcu Gutu sem v drugem nizu začutil težke noge. Še sreča, da sem delo opravil v dveh, ker drugače bi se mučil.
Foto: Aleš Fevžer
O loparju:
Že nekaj časa, kakšni dve leti, imam Wilsona z enakim okvirjem. Napenjam ga glede na razmere, v Melbournu sem vsako tekmo “šponal” 23 kilogramov prečno in vzdolžno.
O odnosu z vrstnikom Svitom Suljićem:
Slovenskemu tenisu lepo kaže. Svit je imel nekaj smole s poškodbami, se pa zelo dobro poznava, izven tenisa se dobro razumeva. Od malih nog sva rivala, ob porazih je pritekla tudi kakšna solza. Upam, da gre tudi njemu čim boljše.
O nasvetu:
Ko mi je bilo v finalu težko, sem si rekel: Daj no Žiga, na Rod Laver Areni si! Kje bi bil trenutno raje na svetu, kot prav tu? Najboljši nasvet, ki sem ga dobil, se je glasil: “Bodi sproščen in ne razmišljaj, da moraš nujno zmagati. Samo uživaj.”
O cilju:
Že v Avstralijo sem šel s ciljem, da Melbourne osvojim. Drži, da sem sebi in najbližjim pred začetkom turnirja dejal: “Grem po titulo!”
Foto: Aleš Fevžer
O svojih merah:
Od poletja nisem prav veliko zrasel. Zdaj imam 191 centimetrov, dobil sem nekaj malega mišične mase, pohvaliti moram kondicijskega trenerja v Španiji.
O sanjskem trenerju:
Zmeraj sem s želel po svetu potovati z družino. Za njih resnično upam, da me bodo vedno lahko spremljali. Mati in brat kot podpora, oče pa kot trener.
O sorodstveni zvezi z Benjaminom:
Temu bo potrebno priti do dna (smeh).
O rezervnem poklicu:
Če ne bi bil teniški igralec, bi zagotovo končal v profesionalnem športu. Tudi ob prostem času se ukvarjam s športom: kolo, plavanje, kajak, plezanje, namizni tenis. Rekreiram se tudi v tistih dneh, ko imam načeloma prost dan.
Obožuje soj žarometov!
Pogovarjali smo se tudi z očetom Dejanom Šeškom, ki nam je zaupal, da Žiga ljubi velika prizorišča: “Ko je bil še nekoliko mlajši, smo na turnirjih moledovali organizatorje, naj ga po možnosti dajo igrat na večje objekte. Vedeli smo namreč, da utegne tudi proti nekoliko slabšim imeti težave z motivacijo, če bi igral na terenih brez tribun. Obožuje velike stadione in velike trenutke.”
Dejan Šeško; Foto: Aleš Fevžer
O morebitni simpatiji:
Dekleta trenutno nimam (smeh). Imel sem ga, toda trenutno ne, samski sem!
O treningu:
Nabere se tudi po šest ur na dan. Tenis, regeneracija, razgibavanje in fitnes.
O času med tekmami:
Med srečanji v Melbournu sem si čas krajšal – verjeli ali ne – z gledanjem svojih tekem, ki sem jih podrobno analiziral. Pogledal sem si kar srečanja v celoti. Pomembno je, da samega sebe vidiš in s tem ugotoviš, kaj je potrebno spremeniti. Pogledal sem si tudi srečanja svojih bodočih tekmecev. Na voljo smo imeli vso razpoložljivo statistiko. Po koncu tekem sem šel hitro v hotel, da se spočijem in po televiziji spremljam večerne tekme glavnega dela tekmovanja. Vse skupaj je bilo torej bolj teniško obarvano.
O glasbeni spodbudi:
Načeloma imam rad starejšo glasbo, rock. Blizu mi je AC/DC, njihova glasba me dvigne. Po duši sem roker.
Foto: Profimedia
O popravljenem forehandu:
Vsi v ekipi smo opazili, da se je zamah na forehandu skozi sezono 2025 konkretno skrajšal. Malo je kriva tudi trava, ker igra poteka nekoliko hitreje in je potrebno udarce prilagoditi. Na tak način nisem ustvaril dovolj moči, zato smo na akademiji v pripravljalnem obdobju, pa tudi z mojim agentom (op. a.: Ugo Collombini, nekdanji agent Juana Martina Del Potra, Andyja Murrayja) zadevo spremenili. Povečali smo zamah, veliko gledali forehand Del Potra, ga posnemali, zdaj je zadeva veliko boljša.
O izklapljanju telefona med turnirji:
To bom zdaj redno počel. Sem pa v zasebna sporočila tudi jaz žal že dobil grožnje razočaranih stavničarjev.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!