Novopečeni državni prvaki so po povratku v mesto rdečega prahu bučno proslavili 34. naslov državnega prvaka. Povratek na Jesenice je bil sicer predviden že ob polnoči, a so se zaradi podaljška in rajanja po zmagovitem vrnili ob eno uro kasneje. Navijači so jih sprejeli na železniški postaji.

Jeseničani so v sredo zvečer v Hali Tivoli po podaljšku premagali večnega tekmeca s 4:3 in Olimpijo odpihnili skupno s 3:0 v zmagah ter se tako veselili enega najbolj prepričljivih naslovov državnega prvaka v svoji zgodovini, čeprav so jih mediji pred začetkom finalne serije zaradi igranja v »slabši« Alpski ligi postavljali v podrejeni položaj.

Na koncu se je izkazalo, da so bili Železarji bolj motiviran in uspeha lačen tekmec, ki ima po odhodu stare vodstvene garniture, ki je klub pred samo nekaj leti pognala v propad, tudi zelo urejene razmere.

Letošnji naslov prvaka je bržkone še precej pomembnejši, kot tisti pred dvema letoma, saj so Jeseničani letos v Alpski ligi nizali zelo dobre predstave, proti Asiagu nesrečno zapravili finale tega tekmovanja, z zmago v državnem prvenstvu pa dokazali, da je hokej vedno bil doma na Gorenjskem, od koder so večinoma, z redkimi izjemami, prihajali najboljši slovenski hokejisti.

Dvorana Podmežakla je po prenovi pred nekaj leti ena lepših (in tudi največjih) dvoran v Sloveniji, Jeseničani pa imajo tudi eno najbolj zvestih publik, ki je lačna hokeja na visokem nivoju, a je fante pripravljena podpirati tudi takrat, ko ne igrajo v Ligi EBEL. To so nenazadnje jeseniški navijači dokazali tudi v pravkar končani sezoni, ko se jih je v povprečju na tekmah v Kurji vasi zbiralo po 3000.

Korak za korakom: Najprej do zmage v Alpski ligi, nato v EBEL
Novo vodstvo kluba se zaveda, da ne sme prehitevati dogodkov, da bi bila Liga EBEL v prihodnji sezoni prevelik korak naprej in da je pametno še kakšno sezono igrati v kakovostno nekoliko slabši Alpski ligi. Takšen pristop nikakor ni napačen; Jeseničani premorejo dovolj izkušenih fantov (kot je kapetan Miha Brus) in novih obetavnih mladeničev iz svoje hokejske šole, ki so popolna kombinacija, da v prihodnji sezoni storili še korak naprej in zmagali v Alpski ligi. Takrat bo izpit opravljen in bodo Jeseničani zreli za povratek v EBEL, kjer bi, sodeč na letošnje predstave, bržkone nudili precej boljši odpor kot Olimpija.

Zdaj je pred ljubitelji hokeja še svetovno prvenstvo elitne divizije v Parizu, kamor bodo potovali brez prvega zvezdnika Anžeta Kopitarja, toda Risi so že ničkolikokrat doslej dokazali, da so eden redkih slovenski športnih kolektivov, ki ima pravo kemijo in moštveni duh, da lahko vedno znova prijetno preseneti. Zato se tudi brez Kopitarja s selektorjem Nikom Zupančičem za dobre predstave v Franciji ni bati.

Rdeča »bakljada« je umetniško delo Ultras Jesenice
Klubska sezona pa je končana. Jeseničani se je bodo še dolgo spominjali po izjemnem uspehu, ko so skeptikom zaprli usta. Svojim navijačem jih seveda ni bilo treba, saj so slednji vedno verjeli vanje. Bučno so jih podpirali na vseh treh tekmah finala državnega prvenstva, danes zgodaj zjutraj, ob 1:00, pa evforično pričakali na jeseniški železniški postaji, kjer so jih presedli na za posebno priložnost izposojeni kranjskogorski turistični avtobus za panoramske vožnje in jih pospremili pred dvorano Podmežakla.

Seveda ni manjkala niti »bakljada«. Kakšen naključni mimoidoči bi morda pomislil,  gre za goreči avtobus, ki so ga zažgali migranti. Šalo na stran, dih jemajoče fotografije, ki jih na Gorenjskem že dolgo niso videli, prikazujejo hokejiste v spremstvu skupine Ultras Jesenice, morda ta hip najbolj ponosnih slovenskih športnih navijačev.