Odbojkarica Nove KBM Branika, Iza Mlakar, je v zadnjih letih ena izmed najboljših igralk na domačih prizoriščih. Poleti je bila tudi članica izbrane vrste do 23 let, ki je zaigrala v finalu domačega svetovnega prvenstva. Preberite, kaj je zaupala v ekskluzivnem pogovoru za spletno stran Sportkluba.

Uvodna evropska obračuna sta za vami, domače prvenstvo je že v teku, začenja pa se tudi Liga MEVZA. Kakšna je ocena vstopa v novo sezono?

Mislim, da je vstop v sezono veliko boljši kot lani, ko smo na začetku pogrešale kar nekaj poškodovanih igralk. Tudi fizična pripravljenost je na visokem nivoju, razlog za to pa je zagotovo tudi poletje z reprezentanco, saj smo po koncu reprezentančnih akcij ohranile dobro formo. Začele smo z zmagami, poraza še ne poznamo in upamo, da bomo ob dobrem delu nadaljevale podobno.

Kakšni so cilji Nove KBM Branika v letošnjem letu?

Cilji so enaki kot vsako leto: naslov državnih in pokalnih prvakinj, tudi v ligi MEVZA pa se bomo seveda borile za prvo mesto. To pomeni, da so cilji visoki, kot so bili tudi v preteklih sezonah. Še vedno se borimo tudi za vstop v ligo prvakinj, kjer nas čakata dva obračuna proti Poljakinjam iz Rzeszowa. Upam, da bomo odigrale dve dobri tekmi, nato pa bomo videle, kaj bo to prineslo.

Po lanski sezoni se je poslovil trener Bruno Najdič, ki ga je zamenjal Samo Miklavc. Kako je delovati pod njegovo taktirko?

Vsak trener ima svoje odlike, svoj sistem dela in način vodenja treningov ter tekem. Vnesel je nekaj svežine in novosti. Vsak ima tudi drugačen pristop, kar moramo igralke sprejeti, kakšni bodo rezultati, pa bomo videli tekom letošnje sezone. Zaenkrat smo igralke zadovoljne.

Za vami je zelo naporno poletje. Kako bi ocenili tisti del na domačem svetovnem prvenstvu za igralke mlajše od 23 let?

To je bilo eno izmed najlepših poletij z reprezentanco, kjer smo igrale same mlade igralke, ki skupaj igramo od 14 leta, torej vse od kadetske reprezentance naprej. Ogromno smo trenirali, bilo je ogromno lepih stvari, druženja in vsega kar sodi zraven. Kar smo dosegle, je bil res neverjeten uspeh. Tudi cilj vseh nas in moj osebni cilj je bila kolajna in mislim, da si bomo to poletje zapomnile za vedno. Ne le potovanj, ampak tudi domačih treningov, saj smo se kot ekipa res dobro razumele, kar se je na koncu pokazalo tudi na odlični igri.

Poletje ste sicer začele s kvalifikacijami za člansko svetovno prvenstvo. To je bila zagotovo dobra izkušnja za vse mlade igralke, ki ste letos sestavljale tudi člansko reprezentanco?

Ob začetku priprav smo se najprej seveda osredotočile na ta turnirja, ampak smo se zavedale, da bo kvaliteta v članski konkurenci neprimerno višja. Tudi zato smo kvalifikacije jemale kot eno res dobro pripravo na domače svetovno prvenstvo. To se je izkazalo kot dobra odločitev, saj smo se še dodatno uigrale in imele možnost zaigrati proti res kvalitetnim ekipam. Nivo je bil višji kot na domačem svetovnem prvenstvu za mlajše članice in res je bilo super, da smo imele možnost zaigrati na takšnih turnirjih.

Uvrstitev v finale domačega svetovnega prvenstva za dekleta mlajša od 23 let je bil fantastičen uspeh. Je bilo razočaranje po porazu v finalu veliko?

Cilj je seveda bil osvojitev zlate kolajne. Razočaranje je bilo veliko, ampak nasprotnik je bila res dobra ekipa, ki se je na nas vrhunsko pripravila. Strokovni štab je odlično preučil našo igro, pokazala pa se je tudi utrujenost, saj je bil tempo tekem res naporen. Ob le enem prostem dnevu smo namreč igrale vsak dan, zato se je poznala utrujenost. A finale smo si res želele zmagati. Igra nam na žalost nikakor ni stekla, bilo je tudi malo treme. In čeprav se v vrhunskem športu reče, da se finala ne igrajo, ampak zmagujejo, nam tokrat ni uspelo, zadovoljne pa smo na koncu bile tudi s srebrno medaljo.

Nase že kar nekaj let opozarjate z izvrstnimi predstavami na vseh obračunih in tekmovanjih. Že v preteklosti se je za vas zanimalo kar nekaj tujih klubov. Vas v tujino ne vleče, ali še enostavno ni prišla prava ponudba?

Že od otroštva naprej je moj cilj, da v tujem klubu zaigram v ligi prvakov. Vedno sem si zelo želela iti v Italijo, kar so bile že od začetka kariere moje sanje. V Mariboru se vsako leto izpopolnjujem, ob odbojki pa tukaj obiskujem tudi medicinsko fakulteto. Morda je prav to stvar, ki me drži v Sloveniji, a mislim, da je izobrazba zelo pomembna, zato želim najprej končati tudi študij, seveda pa si nekoč želim zaigrati tudi v tujini in izkusiti še to poglavje v karieri profesionalnega športnika. Zaenkrat razmišljam le dan po dan, videli pa bomo kaj se bo zgodilo po tej sezoni.

S kakšnim prestopom bi si sicer izpolnili otroške sanje?

Od malega sem si želela zaigrati za Bergamo, kjer je bila tudi Eva Mori. Trenutno pa je v Italiji kar nekaj odličnih klubov in zato bi bila vesela priložnosti v kateremkoli klubu v Ligi A1. Močna je sicer tudi turška liga, kjer bi si želela zaigrati za Galatasaray ali pa Vakifbank. Ampak to so ekipe, v katere je iz Slovenije težko prestopiti, saj je konkurenca izjemna.

So uspehi moške reprezentance pripomogli k lažjim prestopom v tujino?

To je bil zelo velik korak za slovensko odbojko, saj se je le-ta z dobrimi rezultati za vselej zapisala na odbojkarski zemljevid. Pred tem se o slovenski odbojki v tujini ni govorilo, igralci niso bili tako cenjeni, vse pa se je v zadnjih letih spremenilo. Ogromno domačih odbojkarjev je dobilo ponudbe iz tujine, kjer tudi igrajo, vse skupaj pa je odprlo pot tudi za nas v ženski konkurenci.

Ste kdaj razmišljali tudi o igranju odbojke na mivki, ali za kaj takšnega enostavno ni časa?

Od 13 leta naprej, ko sem prvič zaigrala za reprezentanco, imam vsako poletje povsem zasedeno. Tako nikoli ni bilo časa, da bi se bolj resno lotila odbojke na mivki. Čas, ki ga imam poleti, namenim prijateljem in družini. Rada pa jo igram na morju, ampak le zase, brez tekmovalnosti in javnosti.

V petek začenjate Ligo MEVZA, v kateri ste lani osvojili končno 3. mesto. Kdo bo letos glavni konkurent za naslov?

Glavne konkurentke bodo zagotovo lanske prvakinje Bekescsabai, ki pa so pred to sezono izgubile šest igralk. Ne vemo še kako bodo izgledale letos. Nevarna bo tudi češka ekipa Olomouc, a za realno oceno bo vseeno potrebno odigrati nekaj krogov, ko bomo nasprotnice bolje spoznale. Več bomo vedeli že po prvem turnirju.

Kako sicer ocenjujete prihodnost slovenske odbojke?

Če se bo v klubih dobro delalo z mladimi igralkami in igralci, ki morajo veliko in kvalitetno trenirati, je pred slovensko odbojko svetla prihodnost. Mladi morajo veliko delati tako na fizični pripravljenosti, kot tudi na koordinaciji in tehniki, rezultate pa zagotovo prinaša le trdo delo.