V svetu tenisa travnata podlaga velja za zelo specifično, še posebej v Wimbledonu. Travo v Wimbledonu pripravljajo že mesece pred uradnim začetkom turnirja z namenom, da je v začetku meseca julija pripravljena za teniške dvoboje.

Dejstvo je, da ne gre za običajno travo. Skozi zgodovino so bile opravljene številne študije, ugotavljali so kakšna vrsta trave oziroma kombinacija le-teh bi bila najprimernejša. Od leta 2001 uporabljajo le ena vrsto semen, “Perennial Ryegrass”, tovrstna trava je odpornejša in lažje kljubuje “zakonitostim” modernega tenisa. Kot zanimivost, za urejanje igrišč vsako leto porabijo približno tono semen.

Zelo pomembna je tudi višina travnate podlage, saj je od tega odvisno kako hitro in visoko se odbija teniška žogica. Od leta 1995 dalje travo kosijo na višino 8 milimetrov, ugotovili so, da je pri tej višini najodpornejša.

Neila Stubleyja in njegove sodelavce vsako leto čaka odgovorna naloga, vrhunsko pripraviti sveto travo za obračune najboljših teniških igralk in igralcev sveta.

Jagode s smetano in šampanjec

Ko v povezavi s tenisom zaslišimo besedno zvezo jagode s smetano, verjetno najprej pomislimo na Wimbledon. Kombinacija jagod in smetane je že legendarna, prvič se jo omenja daljnega leta 1509, ko naj bi jo za časa vladavine kralja Henrika VIII postregel kardinal Thomas Wosley. Ne samo, da se je ta tradicija ohranila do leta 1877, ko se je začel prvi wimbledonski turnir, ohranila se je do danes.

Jagodam s smetano obvezno pritiče kakšen kozarček šampanjca. Vsako leto za čas turnirja na prizorišču prodajo okoli 29.000 steklenic šampanjca, postrežejo približno 166.000 porcij jagod in če temu dodamo še 10.000 litrov smetane, potem je jasno, da Wimbledona najbrž nihče ne zapušča praznega želodca in suhega grla.

Ni kaj, če je tradicija kje doma je to zagotovo v Angliji, prav takšne in podobne zgodbe pa wimbledonski turnir delajo tako posebnega in prestižnega.