Michael Schumacher in Lewis Hamilton. Dva sedemkratna svetovna prvaka in skupna fotografija iz leta 2010. Foto: Guliverimage
Čeprav so od dirke v Rusiji minili že trije dnevi, karavana formule ena pa že pogleduje proti naslednji preizkušnji, ki bo v Carigradu v Turčiji čez slaba dva tedna, je prav, da še nekaj pozornosti namenimo dogajanju v Sočiju. Tam je namreč Lewis Hamilton prišel do težko ponovljivega mejnika.
Ko se je Michael Schumacher leta 2006 prvič poslovil od dirkanja v formuli ena, je imel na svojem kontu 91 zmag. Številka, ki se je takrat zdela večna. In ko je Nemec šest let kasneje karavani še drugič in dokončno pomahal v slovo, ni bilo prav nič drugače. Kot potencialni kandidat, ki bi se lahko približal tem številkam, se je omenjal predvsem njegov rojak Sebastian Vettel, ki je imel takrat ob svojem imenu zapisanih 26 zmag in tri naslove prvaka.
A dominanca Red Bulla se je čez leto dni končala (Vettel je v sezoni 2013 nanizal kar 13 zmag), že leta 2014 pa se je po preskoku na hibridne motorje začela velika premoč Mercedesa, katere sadove žanje Lewis Hamilton še danes. Sedemkratni svetovni prvak je pomaknil številne mejnike, ki bodo v zgodovini ostali zapisani zelo dolgo. Za vedno bi bilo vendarle prepogumno reči, to nas je naučila prav njegova statistika.
In kot da bi usoda hotela, je jubilejno stoto zmago Hamilton nanizal ravno na naslednji dirki po tem, ko je luč sveta ugledal dokumentarni film v režiji Netflixa Schumacher. V njem smo marsikatere stvari izvedeli in videli prvič, še enkrat več pa se je potrdilo, kako pomembno vlogo je imel v Nemčevi karieri nekdanji dirkač Ferrarija Niki Lauda. Ta je leta 1995 uspešno lobiral pri Michaelovemu menedžerju Williju Webru in takrat 26-letnika namesto v Woking odpeljal v Maranello. Čeprav Schumacher s poskočnim konjičkom v prvih štirih letih ni osvojil dirkaškega naslova, pa se je odločitev v začetku tretjega tisočletja izkazala za pravilno. Nepozabni, predvsem pa za tiste čase neponovljivi uspehi, so Nemca izstrelili na vrh večine statističnih kategorij.
Lauda je pomembno vlogo odigral tudi leta 2012, ko se je Hamilton poslovil od McLarna, kjer je začel kariero in tudi osvojil prvi naslov prvaka. Številni navijači, pa tudi poznavalci in (predvsem britanski) mediji so njegovo selitev k Mercedesu označili za največjo napako v karieri, saj srebrne puščice takrat niso bile povsem pri vrhu. A da je Avstrijec vedel, kaj počne, se je izkazalo že naslednje leto, ko je Mercedes začel povsem prevladovati.
Britanec se je leta 2013 pridružil Mercedesu. Poteza, ki so jo mnogi označili za napako, danes pa je to najuspešnejša naveza v zgodovini formule ena. Foto: Guliverimage
Prav takrat sta se poti Schumacherja in Hamiltona, ki sta se v letih 2010-2012 večkrat merila tudi na stezi (nepozaben je njun dvoboj iz Monze 2011), tudi zadnjič križali. Britanec je namreč v nemškem moštvu zamenjal prav Nemca, še danes pa je mogoče slišati glasove, da je Schumacher tisti, ki je postavil temelje tako uspešnega obdobja Mercedesa v hibridni dobi.
Dvoboj Schumacherja in Hamiltona v Monzi 2011:
Iskanje najboljšega vseh časov v določenem športu je večna debata, ki pa je težko dobro argumentirana, saj je skoraj nemogoče primerjati različna časovna obdobja. Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo, Michael Jordan ali LeBron James, Michael Schumacher ali Lewis Hamilton?
Zagotovo v prid lažjega zmagovanja Hamiltona govorijo tehnološki napredek (bolj vzdržljivi dirkalniki, manj odstopov), večje število dirk na sezono in na trenutke tudi okrnjena konkurenca. A popolna premoč Mercedesa v zadnjih letih ni njegova krivda. Večino svoje kariere je imel torej dovolj hiter dirkalnik za zmage, a seveda mora tudi dirkač pokazati dovolj zbranosti, znanja in osredotočenosti v ključnih trenutkih, predvsem pa se ne nasititi uspehov sezono za sezono. Ker je Britanec vendarle prvi (in zaenkrat tudi edini), ki je v formuli ena prišel do trimestnega števila zmag, poglejmo, kako je prišel do tega mejnika.
Hamiltonovih 15 let in 100 zmag
Danes 36-letni Lewis Hamilton je svojo pot v najelitnejšem razredu dirkanja začel leta 2007. Že takoj je dobil priložnost dirkati za vrhunsko moštvo, pri McLarnu je bil ob bok postavljen takratnemu svetovnemu prvaku Fernandu Alonsu. Na uvodnih devetih dirkah je vselej stal na stopničkah, prvo zmago pa dosegel že na sedmi dirki kariere – v kanadskem Montrealu. Oba dosežka, ki ju ni ponovil še noben novinec. Prvo leto je zaradi peripetij v moštvu izgubil dirkaški naslov, ki mu ga je za točko speljal Kimi Raikkonen s ferrarijem. Sreča se mu je nasmehnila naslednje leto, ko je proti Felipeju Massi že izgubil boj za končno slavje, a ga je v zadnjem zavoju zadnjega kroga zadnje dirke sezone rešil Timo Glock. Ni pravega navijača tega športa, ki bi pozabil ta dramatičen zaključek.
Dramatičen zaključek VN Brazilije 2008:
Nato je sledilo nekaj let, ko McLaren Britancu ni dal na voljo dovolj dobrega dirkalnika za naslov oziroma povedano z drugimi besedami – Vettel in Red Bull sta bila enostavno premočna. Hamilton si je zaželel spremembe in odločil se je za Mercedes, kot omenjeno pa je ključno vlogo za to selitev odigral prav Lauda.
Pri Mercedesu je 2013 spet postal moštveni kolega z Nicom Rosbergom. Prijateljstvo je v naslednjih letih postalo pravo rivalstvo. Foto: Guliverimage
Pri srebrnih je združil s svojim nekdanjim sotekmovalcem še iz časov kartinga Nicom Rosbergom. Ker je bil Mercedes takrat vsaj za razred boljši od ostalih, je bil njun dvoboj praktično tudi edini dvoboj za vrh. In kakšen boj je to bil! Že dirka v Bahrajnu 2014, katere spopad bo šel v zgodovino kot eden bolj poštenih in zanimivih med moštvenima kolegoma, je pokazala, da bo napeto.
Povzetek boja Rosberg vs Hamilton iz Bahrajna 2014:
Srečnejši konec je takrat dočakal Hamilton, kar je veljalo tudi za prvenstvi leta 2014 in 2015. Rosberg je bil v sezoni 2016 odločen, da ta niz prekine, kar mu je tudi uspelo. Hamiltonovi navijači sicer še vedno pomnijo 41. krog VN Malezije, ko je Britancu odpovedal motor in res bi se lahko končalo drugače, če te tehnične napake ne bi bilo. Toda Rosberg je na koncu dosegel svoj cilj, nato pa zaradi izčrpavajočega (tako fizično kot psihično) boja odšel na vrhuncu.
Trenutek, ki je dokončno odločil prvenstvo v sezoni 2016. Foto: Guliverimage
S tem je velikemu rivalu odprl pot do lažjega doseganja rekordov. V letih 2017 in 2018 je sicer s ferrarijem pretil Vettel, a sta si Nemec in italijansko moštvo privoščila enostavno preveč napak, da bi lahko konkurirala dobro naoljenemu stroju – Hamiltonu v mercedesu. Moštveni kolega Valtteri Bottas mu ni bil dorasel, če pa že, so ga včasih (kot v Rusiji 2018) ustavili moštveni ukazi.
Lahko Max Verstappen ustavi Hamiltona v lovu na osmi naslov? Foto: Guliverimage
V zadnjih letih je velika grožnja postal Max Verstappen. Medtem ko je Nizozemec v preteklosti občasno briljiral, za pravo borbo za naslov pa mu je zmanjkalo konstantnosti, je letos dozorel. Z odličnim dirkalnikom Red Bulla, ki je prvič zares konkurenčen Mercedesu, grozi Hamiltonovi prevladi, sedem dirk do konca letošnje sezone namreč za Angležem zaostaja zgolj dve točki. Pot do rekordnega, osmega naslova prvaka bo za Hamiltona še zelo zahtevna.
Hamilton je sicer poleg števila zmag prvi tudi v mnogih drugih kategorijah. Tako je s 101 pole positionom daleč pred vsemi (dolgo nazaj je prehitel otroškega junaka Ayrtona Senno – 68 najboljših startnih mest), ima tudi kar 176 uvrstitev na zmagovalne stopničke. Z zmago v Sočiju minuli konec tedna je postal tudi prvi, ki je v karieri osvojil več kot 4000 točk (4024,5). A ta številka ni najbolj relevantna, saj se je sistem točkovanja skozi zgodovino večkrat spreminjal.
Več pa zato pove podatek, da je 36-letnik z jugovzhoda Anglije zmagal na kar 29 različnih prizoriščih, na prste ene roke pa lahko prešteje steze, kjer mu to ni uspelo. Magny Cours v Franciji, mestna steza v Valenciji, Jeongam v Južni Koreji in dirkališče Buda v Indiji so proge, ki jih ni več na koledarju, peterico pa zaključuje nizozemski Zandvoort, kjer so dirkalniki letos hrumeli prvič po 36 letih.
Prav tako Hamilton drži rekord, saj je prav v vsaki od sezon zbral vsaj eno zmag, to mu torej uspeva že 15 let. Glede na njegovo fizično pripravljenost pa ni nemogoče, da bi ta niz v prihodnjih letih še podaljšal. A naloga bo zaradi sprememb pravil in večje konkurence znotraj moštva – pri Mercedesu mu bo od prihodnje sezone družbo delal rojak George Russell – vse prej kot lahka.
Naj vam za konec ponudimo še statistični sladkorček. 100 zmag je Hamilton dosegel na 281 dirkah, kar pomeni kar 35,59-odstotno uspešnost. Za primerjavo, Schumacher je 91 zmag zbral na 308 dirkah (29,55 odstotka), a če pri Nemcu odštejemo 58 dirk iz sezon 2010-2012, ko z Mercedesom ni bil več konkurenčen za vrh, njegova uspešnost naraste na 36,4 odstotka. Naj se debata, kdo je boljši in najboljši, začne.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!