Kapetan Olimpije Timi Max Elšnik je bil eden od junakov sobotnega derbija, v katerem so Ljubljančani po podaljšku premagali Maribor z 2:1 in po prvenstveni lovoriki osvojili še pokalno.

Raztrgana igra, malo priložnosti in še manj zaključnih strelov. Tekma velikih tekmecev v finalu slovenskega pokala je bila daleč od navdušujoče, a se je vse obrnilo na glavo globoko v sodniškem dodatku, ko je Marko Tolić za Maribor zapravil najstrožjo kazen, poskrbel za podaljške in za enega najbolj nepozabnih derbijev v zadnjem obdobju.

V nadaljnjih 30 minutah igre so bili gledalci na stadionu v Celju priča kar trem zadetkom in pravi drami v izdihljajih dvoboja, ki ga je z bele točke hladnokrvno odločil kapetan Olimpije Timi Max Elšnik in Ljubljančanom zagotovil osmo pokalno lovoriko in prvo po sezoni 2020/21.

“Utrip pri enajstmetrovki je bil minimalen, kot da spim. Iskreno povedano, nisem bil nič živčen. V zadnjem času sem imel kar nekaj enajstmetrovk in jih zanesljivo izvedel. Pomagal mi je tudi Matevž (Vidovšek, op. p.), ki je s tisto ohranjeno najstrožjo kaznijo po mojem še večji junak danes kot jaz, saj smo si s tem priigrali podaljške in na koncu osvojili zmago,” je po tekmi dejal vezist Olimpije in, kot se za kapetana spodobi, izpostavil, da gredo zasluge za uspeh celotni ekipi kot tudi trenerju Albertu Rieri.

Več o finalu pokala (Olimpija-Maribor 2:1)

“To ni bilo z danes na jutri, ampak od prvega treninga z Albertom Riero. Ni naključje, da smo na obeh frontah zmagali, in to zasluženo po mojem mnenju. Je bila pa danes odprta tekma, mogoče malo več napak, kot bi si želeli, ampak bil je pravi finale. Težko imaš tako tekmo vseh 120 minut pod nadzorom. Važno je, da ko trpimo, trpimo od prvega do zadnjega, tudi fantje ki pridejo s klopi vedo, da so pomembni in da lahko na koncu pretehtajo,” je za Sportklub dejal Elšnik in priznal, da si tudi sam ni mislil, da bo prvi gol za Olimpijo dosegel Justas Lisickas.

Vsakemu od soigralcev lahko reče, da je njegov brat do konca življenja

Litovec, ki je v Ljubljano prišel kot velika okrepitev, ni povsem upravičil visokih pričakovanj, a svoj prvi zadetek vpisal takrat, ko je bilo to najbolj pomembno. Vratarja Ažbeta Juga je ugnal v 103. minuti s sijajnim strelom s približno 13 metrov.

“Če bi kdo moral staviti, ne bi stavil na to, da bo desni bočni dal gol z levico, ampak se je na najpomembnejši tekmi to zgodilo. Res je ta ekipa izjemna, nikoli v karieri še nisem bil v takšni slačilnici, vsi so delavci, pridni, se žrtvujejo za druge, ne gledajo le na svojo statistiko,” s pohvalami na račun soigralcev ni skoparil 25-letnik, prepričan, da se bo po dvojni kroni tako o tej sezoni kot ekipi govorilo še dolgo.

“Mislim, da smo se po taki sezoni z zlatimi črkami vpisali v zgodovino Olimpije. Celo življenje se bomo tega spominjali. Vsakemu od soigralcev lahko rečem, da je moj brat do konca življenja. Državni naslov in pokal te povežeta do konca življenja. Fantje pridejo in gredo, a to bo ostalo za vedno v naših srcih,” je bil zgovoren Elšnik.

Za konec se je dotaknil še ključnih razlogov, zaradi katerih so bili zmaji v letošnji sezoni tako dominantni. “V Olimpiji se običajno v enem letu zvrstijo tri sezone. Prvič odkar sem tu je trener ostal celo leto in rezultat je dvojna krona. Mislim, da to ni naključje. Vemo, kako je bilo pred tem, ko si se moral vsak prestopni rok na novo spoznavat, kar ti oteži delo. Tokrat smo prvič zadržali jedro in rezultat je viden,” je še povedal Elšnik in pristavil, da je klub sedaj končno odkril recept, kako je treba delati v prihodnosti.