Prvi poosamosvojitveni smučarski junak, prvi slovenski moški smučar z olimpijsko kolajno in eden največjih športnih zvezdnikov Jure Košir je dopolnil 50 let.

Legendarni Bojan Križaj je leta 1988 za vselej snel tekmovalne smuči in prečkal ciljno črto. Kariera Roka Petroviča je izzvenela. Tudi Grega Benedik, ki je kot zadnji držal stik s svetovnim slalomskim vrhom, je še pred razpadom nekdanje skupne države obrnil novo življenjsko stran. Ob osamosvojitvenem zanosu in razmahu novih športov je slovensko moško alpsko smučanje zapadlo v krizo. Na rezultatski ravni ga je s postopnim napredkom rešil golobradi mladenič iz Mojstrane, ki je leta 1991 še pod jugoslovansko zastavo postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu in debitiral na svetovnem prvenstvu. Jure Košir je s tem postavil temeljni kamen, nato pa zgradil uspešno kariero, ki je široko presegla smučarske okvire.

Smučarska kariera Jureta Koširja je obsežnejša od gole in vseeno spoštovanja vredne statistike, ki med drugim vključuje tri zmage v svetovnem pokalu, skupno kar 20 uvrstitev na stopničke, zgodovinsko bronasto olimpijsko kolajno na ZOI Lillehammer 1994, tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala in še tri slalomske in eno veleslalomsko kolajno v disciplinskem seštevku.

Zgodba Jureta Koširja je zgodba o večnem smučarskem mladeniču, ki je združil športno uspešnost, vpliv zasidranosti smučanja v slovenski športni DNK in specifično karizmo ter rezultatsko kariero ob naprednih tujih marketinških svetovalcih oplemenitil z novodobnim zvezdništvom. Spreten med količki, spreten pred kamerami in mikrofoni. Dovolj pomenljiva in ilustrativna pa je tudi njegova javna podoba ob tekmecih. Če je bil Bojan Križaj v dobrih odnosih z Ingemarjem Stenmarkom, sicer rekorderjem po številu zmag, a hladnim in nedostopnim Švedom, pa se je Košir hitro ujel z Albertom Tombo, verjetno največjim zabavljačem in zvezdnikom ”belega cirkusa”.

Košir je bil torej precej bližje urbani kot pa podeželski ali hribovski podobi smučarske karavane. Predvsem pa je obvladal svoj posel. Rad prizna, da bi bil lahko njegov seznam uspehov še daljši. V tem pogledu v prvi vrsti obžaluje zapravljeno veleslalomsko olimpijsko kolajno v Naganu 1998, pa tudi kakšno zmaga svetovnega pokala, s katero se je že spogledoval, se mu je izmuznila iz rok. A po drugi strani je prav zaradi zgoraj navedene podobe tudi v sezonah slabših rezultatov znal uveljavljati zvezdniški status. In ga tudi unovčiti.

Danes je dopolnil 50 let. Kot oče, poslovnež, predvsem pa še vedno nadvse fit rekreativni športnik. Živi v središču Ljubljane. Čeprav je od konca njegove kariere minilo že več kot desetletje in pol, od najboljših sezon pa več kot 20 let, je še vedno znan obraz. Tudi v očeh tistih, ki se ne spominjajo njegovih smučarskih predstav iz obdobja slalomskih ”sulic”. Tudi sam priznava, da poleg znanja in drugih veščin trži svoje ime. A ta lastna blagovna znamka ni grajena le na smučarskem obdobju, temveč tudi vseh aktivnostih na različnih področjih.

Aktiven je pri promociji slovenskega smučišča Krvavec, deluje kot ambasador italijanskih blagovnih znam Nordica in Colmar, še naprej sodeluje z agencijo CM Sports, ki ga je zastopala še v tekmovalnih časih, obenem pa je del ekipe Shoppster Slovenija.

Še dan pred okroglim osebnim praznikom je pretekel 30 kilometrov. Kmalu naj bi jih tudi 50. ”Ne počutim se kot petdesetletnik,” se nasmehne in hitro doda, da je vsaj trikrat tedensko športno aktiven. Tek, hoja v hrib, kolo, smučanje, fitnes … ”Vsekakor pa moram bolj paziti na svoje telo,” dodaja smučarski abrahamovec.