Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
"V obstoječem sistemu lahko prihodnost slovenskega alpskega smučanja postane vprašljiva," poudarja nekdanji vrhunski alpski smučar in sveži tekmovalni upokojenec Štefan Hadalin, ki kot alternativo obstoječemu modelu predlaga vzpostavitev nacionalnega panožnega centra po vzoru smučarjev skakalcev.
Medtem ko v smučarskih krogih poteka razprava o prevzemanju odgovornosti za nastali dolg, ki bremeni panogo, novo vodstvo pa na pragu predolimpijske zime ob zategovanju pasu pripravlja sanacijski načrt, se vse bolj zdi, da gre za zgodbo, ki smo jo že videli in slišali. S tem se, prvič v vlogi zunanjega opazovalca, med vrsticami strinja tudi nekdanji mladinski svetovni prvak in zadnji slovenski moški alpski smučar s kolajno na članskem svetovnem prvenstvu Štefan Hadalin.
“Kratkoročno svojim donedavnim reprezentančnim sotekmovalcem in sotekmovalkam želim dobro sezono, vodstvu pa, da bi zadovoljilo obstoječe in privabilo nove pokrovitelje. A v luči dolgoročnega razvoja slovenskega alpskega smučanja bi bilo modro razmisliti tudi o alternativnih sistemih. Predvsem na ravni mladinskega smučanja,” pol leta po upokojitvi opozarja 29-letni Vrhničan.
Ko smo se z njim pogovarjali o slovenskem smučarskem ustroju, ni govoril o obrazih v trenerskih vrstah in imenih v vodstvenih strukturah. Tudi dela tekmovalcev svetovnega pokala ni podrobneje komentiral. Meni namreč, da je nujna predvsem temeljita sprememba sistema in s tem tudi celostnega razmišljanja. Pri tem ima v mislih dosedanji koncept vzgoje v klubskih okoljih, ki smučarje pripeljejo do reprezentančne ravni.
Vzročni model je našel pri sosednji panogi, in sicer v skakalnem modelu s panožnim centrom v Kranju. Verjame, da je podobna rešitev mogoča tudi za alpske smučarje, prav tako na Gorenjskem, kjer bi lahko poskrbeli za vpetost v raznolik šolski sistem in bližino smučišč, medtem ko pa je želja SZS že vrsto let tudi stalni lastniški trenažni smučarski poligon.
“Mladinski programi bi morali biti vezani na nacionalni panožni center. Ta sistem bi bil veliko bolj vzdržen. Cena, ki bi jo za ta zasuk morali plačati vsi skupaj, je relativno zgoden odhod mladih v dijaške domove, kjer bi odraščali. ‘Žrtev’ pa bi bili tudi mladinski programi v klubih. A po tem sistemu bi lahko vse mladince združil v različne homogene skupine pod streho nacionalnega panožnega sistema, jim zagotovil najboljši možen kader v Sloveniji, kakovostno opremo ter konkurenčnejše skupine za trening,” razmišlja Hadalin.
“Brez kompromisov, ki bi jih morali sprejeti mnogi, ne bo šlo. A le to je način, da znova ustvarimo konkurenčnost, medvrstniško primerjavo, boj za mesto v ekipi … V nasprotnem primeru se nam slabo piše,” nadaljuje donedavni prvi slovenski slalomist, ki se zaveda, da klubi sprva ne bi bili naklonjeni ideji, saj bi ostali brez močnega finančnega priliva, a bi se, kot poudarja, lahko v večji meri posvetili širitvi baze in delu z otroki.
Ko ga vprašamo, ali bi ga zanimalo delo v takšnem sistemu, odgovarja: “Trenersko trenutno ne. Če pa me sprašujete o vlogi nekoga, ki bi povezoval deležnike in pomagal pri postavljanju strategije, bi dejal, da nikoli ne reci nikoli. Gre le za moje osebno razmišljanje, ki sem ga bil pripravljen javno deliti. Zakaj? V medijih sem zasledil veliko izjav o problematiki mladinskega smučanja in tudi napovedi o polmilijonskih zneskih za to tekmovalno raven. Ob tem se sprašujem, kako se porablja ta denar, saj potrebujemo transparentnost in ciljno usmerjenost. Potrebujemo tudi rezultate dela. Če pa se bomo še naprej vrteli v krogu s šahovskimi potezami na relaciji zveza-klubi, stežka pričakujemo rezultate. Globalna konkurenca napreduje. Ne trdim, da delajo več. Delajo pa boljše. Tudi na ravni mladinskih programov.”
Daljši intervju s Štefanom Hadalinom, v katerem se je razgovoril o koncu kariere, zdravstvenem stanju ter sedanjosti in prihodnosti, si boste na Sportklubu lahko prebrali v nedeljo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje