Zima se je vrnila in tudi Pohorje je pobelilo, a za Zlato lisico v Mariboru žal prepozno. Že tretje leto zapored bo tako potekala na rezervnem prizorišču v Kranjski Gori.

Zlata lisica je v svoji 58-letni zgodovini odpadla zgolj dvakrat, a med leti 2011 in 2022 je bilo, oziroma bo od predvidenih 24 na Pohorju izvedenih le devet tekem svetovnega pokala. Segrevanje ozračja je neusmiljeno, nizka nadmorska višina pa dodatna oteževalna okoliščina.

Za Zlato lisico se tako v zadnjih letih zdi, da se ponavlja vedno ista zgodba. Sneg decembra zapade, organizatorji progo pripravijo, nato pa januarja zapiha topel veter in v nekaj urah je vsega konec.

“Težava, ki smo jo vsi prepoznali, res ni nova. Dejansko gre za ‘deja vu’. Če smo pošteni, so ta vremenska okna, ki omogočajo zasneževanja, vedno bolj priprta za Mariborčane in vedno manj je možnosti zasnežiti in kakovostno pripraviti progo. Zato toliko selitev,” je v oddaji N1 studio uvodoma dejal urednik spletne strani Sportklub in dober poznavalec alpskega smučanja, Martin Pavčnik.

Ko beseda teče a o tekmah svetovnega pokala, je poudaril, da je Maribor edinstven, saj ima nadomestno prizorišče v svoji državi. Kljub temu pa se je treba ob vseh odpovedih tekem na Štajerskem vprašati, ali je tako upravljavcu smučišča kot mestni občini Maribor sploh v interesu, da ima Zlato lisico.

“Lahko gremo tudi dalje in se vprašamo, v kolikšni meri se Smučarska zveza Slovenija zavzema za rešitev te tekme, ali pa država. Ko dobimo od vseh sogovornikov pritrdilno mnenje, se pričakuje, da bodo vsi deležniki nekaj prispevali. Bodisi resurse, znanje ali pa kapital. Treba si je zastaviti vprašanje, kaj v Mariboru, Sloveniji želijo s to tekmo,” je povedal Pavčnik.

Mitja Dragšič, vodja tekmovanja Zlata lisica

Največjo težavo sicer predstavlja spodnji del proge, saj se cilj nahaja na nizki nadmorski višini 340 metrih nadmorske višine. Prireditelji so zato že pred časom posekali 420 dreves in v sodelovanju z občino napravili nadomestno progo. A se pri tem postavlja vprašanje, ali bo omenjena rešitev zadovoljila tudi Mednarodno smučarsko zvezo (FIS)?

“Kolikor vem, so načrte pripravljali tudi v soglasju z njo. V Mariboru vseeno vztrajajo pri originalni tekmi s ciljem v snežni areni. V primeru, da bi deset dni pred tekmo ocenili, da priprava celotne proge ni mogoča, bi se selili na zgornjo lokacijo. Tudi to je svetovni unikum, a se mi zdi, da bi za kratkoročno obdobje zadovoljili vodilne v alpskem delu FIS,” je poudaril.

Vodja proge na Zlati lisici Andrej Rečnik:

Pa se lahko po mnenju Pavčnika zgodi, da Slovenija v prihodnosti ostane celo brez ženskih tekem v alpskem smučanju? “Verjetno se boste spomnili, da je Maribor pred nekaj leti izpadel iz dolgoročnih načrtov koledarja FIS. Ta postavi koledar za eno leto, nato pa za dve do tri sezone tako imenovani obris, kako naj bi bil videti svetovni pokal. Maribor je v eni sezoni že izpadel, a se po posredovanju Janeza Kocijančiča in samih organizatorjev ter SZS vrnil na koledar. To je bil nek signal. Vse, kar se dogaja v zadnjih letih, ni argument, ki bi lahko zagovarjal stalni termin, ki ga imajo,” je dejal sogovornik, za konec pa se dotaknil tudi logističnih težav, ki pridejo s selitvijo preizkušenj iz Maribora v Kranjsko Goro.

“Morda je še najmanj težav tam, kjer je fizičnega dela največ – na progi. Večja težava so hotelske namestitve. Treba se je zavedati, da Kranjska Gora v tem času živi z zimskim turizmom, hoteli so večinoma zasedeni. Tudi letos, ko so ukrepi FIS z bivanjem tekmovalk v tako imenovanem mehurčku, še toliko bolj striktni, se dekleta znova selijo na Bled. Verjamem, da se tekmovalkam ni prav prijetno na dan tekme peljati približno 40 kilometrov z Bleda v Podkoren,” je sklenil urednik spletne strani Sportklub.

Celotno oddajo si lahko ogledate tukaj.