Andrea Massi: Zadnji jedel, zadnji spal in bil zadnji plačan

Andrea Massi. Foto: MaPa

Andrea Massi, kondicijski trener in svetovalec v ekipi Andreje Slokar, v pogovoru za Sportklub o delu v poletnih mesecih, vlogi Tine Maze, vrnitvi Marcela Hirscherja in Parizu 2024.

Smučarski svet ga je vnovič močno zamikal. Morda celo do te mere, da se bo v kratkem podal v argentinsko Ushuaio. Tam namreč smučarske kilometre v zimskih razmerah nabira zadnja slovenska zmagovalka slalomske tekme svetovnega pokala Andreja Slokar. Na Ognjeni zemlji bo vztrajala do 18. septembra. Andrea Massi se je podpisal pod njen kondicijski program, obenem pa ekipi, ki jo vodi Boštjan Božič, pomaga tudi s smučarskimi in predvsem strateškimi nasveti. Pogovor s 56-letnim Goričanom, ki je smučarsko doktorsko nalogo z odliko opravil na primeru Tine Maze, razkriva, da njegova vrnitev v šport belih strmin še zdaleč ni le površinska.

Andrea Massi ob delu z Andrejo Slokar. Foto: osebni arhiv

V kakšni telesni kondiciji se je Andreja Slokar podala na argentinski sneg?

Odkrito je treba povedati, da smo v zamudi. Po poškodbi in lanski sezoni je Andreja izgubila dve leti. Veseli, da je bil kirurški poseg narejen dobro. Enako velja za rehabilitacijo. Nato pa smo pri vprašanju, kako športnik stopi na poškodovano nogo. Zakaj? Naravni refleksni mehanizmi lahko namreč storijo svoje in športnik v končni fazi ne zaupa več poškodovanemu udu. Čeprav nisem bil del sistema, menim, da je bila to Andrejina težava. Na poškodovani nogi ni bila dovolj suverena. Zato smo se letos zelo veliko ukvarjali prav s to problematiko. Veliko vaj je bilo asimetričnih. Menim, da je koleno stabilizirano. Če povem povsem odkrito, smo na tej ravni opravili precej več dela od pričakovanj. Tudi ena drobna poškodba se je pripetila. Včasih je treba storiti korak nazaj, da bi lahko naredil tri naprej.

Kako velika ovira je zamuda, o kateri govorite?

Zamuda je zame zelo jasen pojem v športu. Že Tina je bila v zamudi. Sicer pa je moje načelo v športu jasno. Raje imam tri dobra leta kot pa deset slabih.

Znano je, da je v vašem konceptu dela pomemben mentalen odziv. Sprejemanje obremenitev, soočanje s pragom bolečine in podobno. Ste na tej ravni zadovoljni?

Andreja je izjemno delovna ženska. Do nje zato gojim veliko spoštovanje, tako na ravni športnice kot tudi osebe. A včasih je lahko pretirana delavnost tudi škodljiva. Dejal bi, da ni bila vajena delati na maksimalnih kakovostnih obratih. Govorim o razumevanju in sprejemanju limitov. Nekajkrat sem jo popeljal do ”sobe sanj”, iz katere človek ne ve povsem natančno, ali se bo vrnil. To je bilo zanjo novo in zahtevno. A mora presegati lastne meje in ostati pod trenerskim nadzorom.

V kolikšni meri ste bili prisotni tudi na snežnih treningih?

Že spomladi smo se odpravili v Cortino d’Ampezzo. Žal je Andrejo na cedilu pustilo zdravje, tako da nismo izpeljali načrtovanega. Pozneje je ekipa trenirala v smučarski dvorani in na Stelviu, pred odhodom na južno poloblo pa sem se ji pridružil na ledeniku Saas Fee.

In kakšni so bili vtisi?

Potrebuje kar nekaj časa, da se prilagodi. Predvsem pa potrebuje individualni pristop. To je vnovičen dokaz delovanja v alpskem smučanju. Spoštujem vse, ki delujejo v ekipah, a praksa je dokaj jasna. Videl sem jo že pri Tini. Tudi za Andrejo je bila izbira koncepta dela na ravni individualnega pristopa ustrezna. Vztrajal sem tudi pri uvedbi programa SS. Gre za kombinacijo slaloma in superveleslaloma. To smo uvajali postopoma. Veliko je bilo dela na ravni čevljev in smuči. Veseli me, da je v ekipi mlad in zelo motiviran serviser (Luca Valenti). Je zelo zagnan. To velja tudi za fizioterapevta Timoteja Kostrevca in, jasno, glavnega trenerja Boštjana Božiča. Vsi črpajo tudi iz mojih izkušenj, kar je smisel mojega delovanja. Želim, da moje znanje ostane v Sloveniji. To se zdaj dogaja.

Superveleslalomski trening je verjetno koristen zaradi hitrostne bariere v luči veleslalomskega razvoja.

Andrejo čaka veliko dela na veleslalomski tehniki. S superveleslalomom ji bo lažje. Sicer pa trdim, da je treba smučanje poenostaviti. To velja tudi za opremo. Vem, da so mnogi, ki so jo videli na ledeniku trenirati superveleslalom, razmišljali o tem, da bo nastopala v hitrih disciplinah. Smisel je bil drugje. Sicer pa ne verjamem v specializacijo. Prav zaradi tega me fascinira Žan Kranjec, ki je v eni disciplini prišel do teh res izjemnih rezultatov.

V kolikšni meri ste v stiku z ekipo v Argentini?

Pomagal sem pri sestavi okvirnega programa. Smo v stiku. Obstaja celo možnost, da bo nastopila na kakšni tekmi. Morda se jim bom na kratko celo priključil. Je pa res, da smučanje ni dvoranski šport. Stalno se je treba prilagajati. Tudi zaradi tega smo stalno v stiku.

Andreja Slokar in Tina Maze. Foto: Osebni arhiv

V enem od predhodnih odgovorov ste omenili Tino Maze, ki je prav tako zakladnica izkušenj. Je bila morda že vključena v koncept dela?

Ko govorite o zakladnici, bi rad opozoril, da sem v Tininem primeru sicer imel jasno vizijo, a smo marsikaj tudi preizkušali. Nato smo dobili potrditev. Andreja ni Tina. Njena vloga? Lahko vam povem, da sta v Cortini smučali skupaj. To je bilo res lepo videti. Pozneje je nekajkrat obiskala tudi naš kondicijski trening in pomagala z nasveti. Želeli bi si še več njenega sodelovanja. A Tina je zelo skromna, nerada se izpostavlja.

Kakšna pa bo vaša vloga med sezono?

Kot veste, sem službeno vezan na šolo v Gorici. Moji prosti dnevi bodo zagotovo namenjeni Andrejini ekipi. Bomo videli, ali bom imel še kakšen privilegij. Moj osnovni namen je dobra priprava na Sölden in Levi. Nato pa … Bomo videli.

V pogovoru z vami ne moremo mimo vprašanja Marcela Hirscherja. Kakšen je vaš pogled na njegovo vrnitev?

Že precej pred uvedbo tega ‘wild carda’ sem trdil, da bi morala biti vrata za tovrstne šampione vedno odprta. Vsem smučarskim veljakom je treba vcepiti v glavo, da je prihod takšne športne osebnosti velik plus za alpsko smučanje. Dobro vem, da je bil tudi Alberto Tomba pripravljen na ‘comeback’, pa ni bilo pravega posluha. V smučarskem svetu bi želel videti več inteligence. Ne vem, kaj je Hirscherjevo vodilo, kaj ga motivira, kaj ga je privedlo do te odločitve. Vseeno ima moje spoštovanje. Kaj pričakovati? Gre za vprašanje glave in motivacije. Če bo znova tisti ‘ubijalski Marcel’, bo lahko uspešen. Geni zagotovo niso splahneli. Moški pa so pri teh letih sposobni z mentalno trdnostjo in veliko motiviranostjo kompenzirati starost. Vem tudi, da je obdan z največjimi strokovnjaki za opremo v alpskem smučanju.

Andrea Massi — Massi bo prisoten tudi na tekmah svetovnega pokala. Foto: MaPa

Poznate pravila za ‘wild card’?

Vem, kaj me boste vprašali. Vsi znanci v Cortini d’Ampezzo, kjer imam hišo, me zbadajo z vprašanjem, ali se bo vrnila tudi Tina Maze. To je vprašanje zanjo. Jaz je ne bom spodbujal in ne bom del vrnitve. Če bi se vrnila … Tina bi za to potrebovala podporo države, zveze, sponzorjev in opremljevalca. Predvsem pa bi potrebovala novega Massija. Hipotetično, če bi sprejela trimesečno kondicijsko vadbo, imela primerno opremo in se odločila za dve disciplini, bi lahko funkcionirala. Toda, ponavljam, brez mene. Sem pa prepričan o tem, da bi se Tina lotila tega projekta, če bi jo nagovarjal. Tako zelo mi zaupa.

Pravite, da bi potrebovala novega Massija. Originalni Massi je zaseden?

Ne, ne. Originalni Massi se ne bo več podajal na samomorilske trenerske poti. Cena zdravja je bila dovolj visoka. Doma imam družino. Poglejte, nekoč sem delal vse za uspeh, vse za smučanje, vse za druge. Zadnji sem bil vedno jaz. Zadnji sem jedel, zadnji spal in bil zadnji plačan. Dovolj je bilo. Zdaj je drugače. Prioritete so drugje.

Znano je, da izhajate iz atletskih vrst. Ste kot takšen spremljali tudi olimpijske igre v Parizu?

Naj vas popravim. Najprej sem bil alpski smučar. Atletika je bila zame plan B. Mi je pa ta šport rešil življenje. Atletika je šport številka ena. V tem športu je svetovna konkurenca zanesljivo največja. Trdim tudi, da so korelacije med atletiko in ostalimi športi največje in merljive. Pariz? Da, spremljal sem. Morda še malce bolj, ker sem bil takrat ravno v Švici, Andrejin fizioterapevt pa je izjemen poznavalec atletike. A spremljal sem tudi druge športnike.

Tudi slovenske?

Seveda.

Omenili bi Tonija Vodiška. Njegov kondicijski trener Rado Gregorčič je v pogovoru za Sportal med drugim dejal, da so vaje, ki jih na ravnotežnih balonih delata Tina Maze in Ilka Štuhec, ”larifari” v primerjavi z njegovim programom. Vaš komentar?

To izjavo mi je posredoval prijatelj. Lahko rečem, da je to primer velikega pomanjkanja spoštovanja do športa in športnikov. Jaz spoštujem Vodiška in njegovo srebrno kolajno, ki bi sicer, koliko sem spremljal, morala biti zlata. Te izjave pa ne razumem in je ne toleriram. Moti me nepazljivo javno komuniciranje, še bolj nespoštovanje. Pa ne gre le za Tino. Ilka je svoje kolajne plačala z veliko poškodbami. Zato me moti, da se nekdo na takšen način obregne ob njeno in naše delo.