Lani je napadla iz ozadja. Bila je najprijetnejše slovensko smučarsko presenečenje. Nova primorska popestritev. Letos je v njo že uperjenih več pogledov. Vseeno si Andreja Slokar največ bremena nalaga sama.

Pred enim letom je bila Andreja Slokar smučarka brez točk svetovnega pokala in brez nastopa na velikem tekmovanju, na lestvici FIS ni bila v nobeni disciplini uvrščena med najboljšo stoterico, v slalomskem seštevku evropskega pokala pa je zasedala 31. mesto. Zdaj, na pragu olimpijske zime, 24-letna Primorka v Sölden, kjer bo v soboto na sporedu prvi ženski veleslalom, potuje kot eden od osredjih obrazov slovenske reprezentance.

“Ja, ja, čutim. Opažam. Ne le to, tudi na terenu, na treningih, kjer me predstavniki drugih ekip snemajo in nato pregledujejo moje vožnje. Zaradi tega čutim malce več pritiska. Po drugi strani pa se zavedam, da je slika takšna zaradi mojih dosežkov. Nekaj sem dosegla. S tem sem poskrbela za vse te spremembe,” na vprašanje, ali čuti povsem drugačen položaj, odgovarja sestrična nekdanjega košarkarskega reprezentanta Uroša Slokarja.

Lani vs letos

Vrhunec njenega preboja v pretekli zimi je bilo peto mesto v slalomu na svetovnem prvenstvu v Cortini d’Ampezzo. Petkrat je prišla do slalomskih točk svetovnega pokala (8. mesto v Lenzerheideju kot najboljši rezultat), še dvakrat pa je bila med dobitnicami točk v veleslalomu. Vzporedno je zacvetela še v evropskem pokalu, v katerem je bila druga v skupnem in prva v slalomskem seštevku svetovnega pokala.

Je znala stopiti s tega divjega vlakca in umiriti misli? “To se mi je zgodilo pred desetimi dnevi. Padla sem v manjšo krizo. Krizo, ki jo narekuje pritisk. Ta pritisk pa si nalagam sama. V nekem trenutku sem si rekla: ‘Andreja, ob začetku lanske sezone nisi pomislila na nastop na svetovnem prvenstvu, tudi na dosežke v svetovnem in celo evropskem pokalu ne.’ Ko sem si to povedala, sem se počutila dobro. Če sem torej lani prišla do odličnih rezultatov, lahko letos, ko sem boljša, pridem do še boljših,” odgovarja Andreja Slokar.

‘Bolj si zaupam’

Ko govori o pritisku, ki si ga nalaga, ima v mislih predvsem tekmovalne izvedbe. “O rezultatih ne želim prav veliko razmišljati, saj potem prehitro pozabim smučati. Mimo pritiska pa vseeno ne morem. Lani sem bila prvič zares prisotna v svetovnem pokalu. Večina prog je bila zame novih, poleg tega sem nastopala z visokimi štartnimi številkami. Letos je drugače. Imam dobro štartno izhodišče. Logično je, da želim v novi zimi že v prvih vožnjah pokazati vrhunsko predstavo, nato pa v drugih to ponoviti in nadgraditi,” pravi.

Že lani ni varčevala s samokritiko. V vsaki vožnji je našla napake, še bolj ji je stekel jezik ob pogovoru o rezervah. Zdaj ponosno pove, da je v obdobju med obema sezonama po manjšem operativnem posegu (koleno) in kondicijski vadbi okrepila slalomsko stabilnost in prišla do želenega daljšega navezovanja slalomskih zavojev, v veleslalomu pa je tehnično močno napredovala. “Veliko bolj si zaupam,” dodaja ena od petih Slovenk na sobotni štartni listi. Poleg nje bodo ledeniški led prebile še Meta Hrovat, Ana Bucik, Tina Robnik in Neja Dvornik, medtem ko pa bosta v nedeljo na štartu Žan Kranjec in Štefan Hadalin.