Biatlonec Klemen Bauer ima za seboj štiri olimpijske nastope. Petega bo zaradi pandemije covida-19 in zahteve po cepljenju izpustil. Pred dnevi je na družabnih omrežjih opozoril, da šport drvi v napačno smer, igre v Pekingu pa v pogovoru za STA označil za nepravične in vprašljive glede na razmere, v katerih se odvijajo.

Ne glede na vse verjame v srečen konec zgodbe

Peking 2022

6. Feb 2022 0

Peking 2022

6. Feb 2022 0

“Sem štirikratni olimpijec, vrhunski šport pa me spremlja večji del mojega življenja in ima pri meni posebno mesto. Prav zaradi tega se v zadnjem obdobju s težkim srcem sprašujem o ‘razvoju’ vrhunskega športa ter pomenu in smislu olimpijskih iger. Včasih se zdi, da brez zadržkov drvi v prepad,” je na facebooku zapisal Bauer, ki na letošnje igre ni odpotoval.

Pri tem ne gre spregledati, da je v težkem položaju, ker ga na igrah zaradi družbeno sprejetih protikoronskih pravil ne bo, a ima obenem širok pogled ne le na razvoj biatlona, ampak tudi olimpijskih iger, saj se je prvih udeležil z 20 leti v Torinu leta 2006.

Razvoj je šel po njegovem mnenju v zadnjih dveh desetletjih v napačno smer in jasno je, da bodo olimpijske igre v Pekingu izpeljali, poraja pa se mu vrsta vprašanj o legitimnosti početja.

Pravi, da se mu tik pred odprtjem iger stalno zastavlja vprašanje, koliko od prvotnih olimpijskih načel je sploh še ostalo. “Bojim se, da zelo malo, čeprav sem od nekdaj verjel v moč olimpijskih krogov in njihovo simboliko. Dobro vem, kaj športniku pomeni ta nastop in kaj je zanj pripravljen storiti. Le upam lahko, da bo prihodnjim generacijam športnikov uspelo prenesti vsaj delček tistih prvinskih vrednot, in da bomo lahko z optimizmom zrli v prihodnost.”

Kot kakšna piščančja farma

“Če res pogledamo olimpijska načela in večkrat izpostavljeni olimpijski duh, je to tudi poudarjanje prijateljstva in povezovanja … To je meni in tudi večini veliko pomenilo. Tistim, ki so šli po vrhunski izid, in tudi vsem ostalim. Pomembno je bilo tudi druženje s skakalci, smučarji, skratka vsemi drugimi športniki. Tudi navijanje za njih. Vsega tega na teh igrah ne bo.”

“Krmijo se kot v boksih za piščance,” je letošnje obedovanje športnikov slikovito označil Bauer.

“Bolezni in poškodbe so sestavni del športa. Zdaj pa smo se znašli v novem položaju. Če je nekdo pozitiven na virus, na igrah ne bo smel nastopiti, pa čeprav je lahko povsem zdrav … Takega nepoštenega in izključujočega delovanja ne bi smeli sprejeti,” meni Bauer.

“Vem, koliko športnik vloži v olimpijski nastop,” poudarja Bauer, ki sam obvezno cepljenje proti covidu-19 zavrača in opozarja tudi na dodaten korak prirediteljev.

Izgubil se je pristen odnos

“Tudi vsi tisti, ki so se cepili in izpolnili vse zahteve družbe, bodo zdaj prikrajšani za vse, za kar so delali. In to kljub temu, da bodo brez kakršnih koli znakov bolezni. Osnova je le pozitiven test. Če so razmere res tako hude, da je potrebno takšno početje, bi morali igre prestaviti,” je prepričan biatlonec.

“Ne vem, zakaj je ta izraz sploh potreben. Sam sem cepljen proti vsemu, kar je bilo v preteklosti v uporabi, vsa cepiva po zdravstvenem protokolu so prejeli tudi moji otroci. Sam zavračam le ta zadnji družbeno-znanstveni eksperiment. Tudi na nikogar ne kažem s prstom in o tem naj se odloči vsak sam.”

Bauer trdi, da se šport spreminja v svoji osnovi: “Zdi se, kot da ni več prostora za romantiko, človeške vrednote, poštenost in dostojanstvo. Še posebno pa se to kaže ob trenutni vsesplošni, globalno družbeni histeriji, ob čemer me spreletava srh. Vse bolj so pomembne le še zmage in številke,” je v pogovoru še povedal tekmovalec iz Ihana.

Kot pravi 36-letnik iz Ihana, ga čaka morda še leto ali dve, o čemer se bo odločal po sezoni.

“Za biatlon lahko trdim, da je bila pred leti na najvišji ravni sproščenost večja. Družili smo se, po tekmah, ali pa vsaj po končani biatlonski periodi. Tudi z najboljšimi, z Olejem Einarjem Bjeorndalnom ali pa Raphaelom Poireejem smo lahko popili pivo in pokramljali. Danes vsega tega ni več. Vsak gleda le še nase in kaj mu lahko škodi.“

Pred vrati pa so novi izzivi, ki ga ne skrbijo. Ob družini, ki ima od lani četrtega člana, je v času športa uspel dokončati šolanje na dveh fakultetah. Bolj pomembno je tisto, česar se bo v športu čez nekaj let najraje spominjal.

In ob lepih trenutkih s sotekmovalci in tudi odmevnih dosežkih pravi, da je najbolj ponosen morda na dejstvo, da je s sotekmovalci na tekmah in pred malimi zasloni vsaj za nekaj časa lahko ljudi razbremenil vsakodnevnih tegob.