Andreja Koblar Grašič, Teja Gregorin, Saša Greif, Tomas Globočnik … so le eni izmed mnogih slovenskih smučarskih tekačev in tekačic, ki so se v določenem obdobju kariere odločili za spremembo in presedlali v biatlon. Kot zadnja se je na ta seznam vpisala Anamarija Lampič. Kaj vse čaka 26-letno šampionko iz Valburge pri Medvodah, smo se pogovarjali z eno najuspešnejših ’dvoživk’ slovenskega prostora Andrejo Mali.
Po večletnem razmišljanju je Anamarija Lampič pred novo sezono sprejela veliko karierno odločitev. Iz smučarskega teka se seli v biatlon. Svoje razloge za preizkus v panogi, ki združuje smučarski tek in streljanje, je ena najboljših sprinterk v zadnjih letih obrazložila kot izziv in izpolnitev otroške želje.
Novega izziva se 26-letnica loteva s tradicionalnim nasmeškom in veliko pozitive, ne manjka ji niti optimizma. Kljub temu v ‘poskusnem letu’, kot je sama poimenovala prihajajočo sezono, ne pričakuje rezultatskih presežkov. Ker bo nordijsko prvenstvo v prihodnji zimi potekalo v domači Planici, pa si pušča odprte možnosti tudi za nastop v tekaškem sprintu pod Poncami.
Če si tega želi, je prav, da stori
Sprememba tekmovalne discipline je v njej zorela kar nekaj časa, za tiste, ki se pri nas gibljejo v tekaških in biatlonskih krogih, pa odločitev o selitvi ni predstavljala velikega presenečenja. “Tisti, ki smo malo bolj v tem športu, smo malce vedeli, da se bo zgodila. To so neke individualne želje. Ona sama ve, zakaj se je za to odločila. Vsi mi ’prestopniki’ smo imeli različne razloge in vzroke za takšne odločitve. O tem je že sama več povedala. Zdi se mi fino. Če je zadovoljna in ji bo ta sprememba prinesla še več motivacije in sreče v življenju, zakaj pa ne,” se je v pogovoru za Sportklub na zimsko novico letošnje pomladi odzvala Andreja Mali.
Verjetno niso odločali le zunanji dejavniki
Nekdanja biatlonka, ki je v zadnjem letu delovala kot glavna trenerka ženske biatlonske reprezentance, se je prav tako najprej preizkusila v smučarskem teku. Po trojih stopničkah v sezoni 1998/99 je nato na svoja ramena nadela puško in se podala novim izzivom naproti.
“Takrat sem bila v zelo podobni situaciji. Uveljavili so se sprinti, v katerih bi lahko bila še naprej uspešna. Moj takratni trener Jure Velepec je šel eno let prej v biatlon kot direktor ekipe in me je lažje povlekel tja. Nisem preveč razmišljala, da ne bi šla. Obenem pa so pretehtale tudi takratne razmere v teku,” se svoje odločitve spominja Malijeva.
Kljub temu ne verjame, da je to glavni razlog za menjavo panoge tudi pri Anamariji Lampič. “Pri takšni tekmovalki, kot je Ana, s katero se da veliko stvari dogovoriti, neurejeni pogoji ne bi smeli biti tisto, ki pretehta. Očitno si želi spremembe ali pa tekmovati v bolj zanimivem športu. Bodimo iskreni, biatlon je eden najbolj zanimivih športov tako za gledati kot za trenirati. Poleg teka na smučeh imaš še streljanje. Kolikor poznam Ano, je športnica, ki si želi nove izzive.”
Novi glavni trener slovenske biatlonske reprezentance A je Nemec Ricco Gross, eno izmed najbolj prepoznavnih imen svetovnega biatlona v preteklih desetletjih, ki ni izstopal le kot tekmovalec, ampak je kasneje ob delu v Nemčiji prevzel tudi reprezentanci Rusije in Avstrije. “Hvala za priložnost v slovenski vrsti. Res sem ponosen in vesel. Čaka me veliko dela in malo govorjenja. Veliko pa se moramo pogovarjati med sabo in se najti. Potem bomo videli, kaj je najboljši način sodelovanja z drugimi trenerji in ekipo,” je dejal ob včerajšnji predstavitvi na Pokljuki.
Novo je tudi vodstvo biatlonskega športa v Sloveniji. Boštjan Ule je prevzel vlogo predsednika zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije, vodja panoge je Tomas Globočnik in vodja reprezentanc Tadeja Brankovič.
Novo vodstvo se je odločilo tudi za novo obliko dela. V bodoče bo imela Slovenija skupno reprezentanco A, v kateri so v moški vrsti Jakov Fak, Rok Tršan, Miha Dovžan, Lovro Planko, Toni Vidmar in Alex Cisar ter v ženski Polona in Živa Klemenčič ter jasno Anamarija Lampič. Grossu bosta pri delu z ekipo A pomagala Janez Marič in novinec v biatlonski reprezentanci Boštjan Klavžar, nekdanji smučarski tekač. Ekipi B bosta vodila Jure Ožbolt in Ljubo Tomažič, mladinski pa Lenart Oblak in Andreja Mali. Vodja servisa ostaja Anže Globevnik s sodelavci.
Veter, senca, tek s puško …
Andreja Mali, ki se po prihodu Nemca Ricca Grossa na čelo združene slovenske reprezentance vrača na mesto trenerke ženske mladinske ekipe, je prepričana, da je pred Anamarijo zahtevno poletje. “Naučiti se en šport povsem na novo … Tek na smučeh je super, streljanje pa je povsem drugačna disciplina, ki s tekom nima nobene zveze. Ana je s streljanjem očitno že poskusila in čuti, da ima talent. Stvar ji očitno ’paše’ in se zaveda, da ne bo potrebovala več let, da pride na vrhunski nivo. To je zanjo še dodatna spodbuda.”
A hitro pripomni: “Še enkrat poudarjam: biatlon je zelo kompleksen. Gre za šport v naravi, kjer ni pomembno le znanje streljanja. Znati je treba oceniti veter, sonce/senco. Od nastrelitve do tekme mine skoraj ena ura. Drugačen je tudi tek s puško, kar bo zanjo nekaj novega. Sama sem imela prvo leto kar težave s hrbtom. Toda to so vse stvari, ki se jih da natrenirati.”
Ker biti dober strelec v biatlonu ne pomeni nič, so po besedah Malijeve pred Lampičevo naporni dnevi, v katerih bo iskala kompromise med puško in smučkami. “Strelski treningi pomenijo le še več ur treniranja. Tek ne sme trpeti na račun streljanja in obratno. Tu je pomembno usklajevanje. Število ur na treningih se ji bo zaradi ukvarjanja s puško le še povečalo.”
V biatlonu so vsi ena velika družina
Dobitnica srebrne kolajne s svetovnega prvenstva 2012 v Ruhpoldingu, ko je z mešano ekipo za nekaj časa celo slavila naslov prvaka, a so nato zmagali Norvežani zaradi tehnične napake na strelišču, pa verjame, da ima Anamarija zelo primerno osebnost za biatlon. “Biti moraš miren in ‘skuliran’, ne smeš imeti živčnega karakterja. Ana ni. S svojo osebnostjo ima, vsaj kolikor jo poznam, kar prednost. Vemo pa, da smo lahko vsi mirni, a ko pride tekma, se situacija spremeni. Da se ljudje začnejo drugače obnašati. Prav zato jo čaka veliko novega.”
Za zaključek našega pogovora pa je Malijeva izrazila še eno pomembno prednost tega športa: “Prestopi nekdanjih tekačic Denise Hermann, Stine Nilsson in drugih so Ano verjetno le še spodbudile. Tu pa je še en pomemben faktor: biatlon family. Biatlonska karavana je res ena velika družina. Tega v smučarskem teku ni. Povezanost in vzajemna pomoč sta v biatlonskem svetu prisotna veliko bolj. To je velik plus, ki še bolj pritegne športnike iz drugih panog.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje