"Prav je, da se o tej težavi javno govori"

Andreja Slokar. Foto: Filip Barbalić

Boštjan Božič, trener Andreje Slokar, ob robu kranjskogorskih tekem svetovnega pokala o davku poškodbe, boju z anksioznostjo, sodelovanju z Andreo Massijem in nadaljevanju sezone.

Še enajstič zapored je Andreja Slokar veleslalomski nastop svetovnega pokala končala po prvi vožnji. Tokrat jo je od prvih točk v tej disciplini po 11. marcu 2022 ločilo 26 stotink sekunde. Ajdovka je misli hitro preusmerila na slalom, disciplino, ki ji je že prinesla tudi zmago, peti mestu na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu ter kopico uvrstitev med deseterico v svetovnem pokalu. Z novo se bo spogledovalo v nedeljo. Da pogleduje tudi proti višjim mestom, ne skriva. Kot tudi ne njen trener Boštjan Božič. A izkušeni trener iz Škofje Loke opozarja, da gre za proces, v katerem je posebna vrlina potrpežljivost.

Intervju: Boštjan Božič

Decembra ste odkrito spregovorili o anksioznosti, s katero se sooča Andreja Slokar. Kako pomembno je, da se o tem javno govori?

Osebno sem bil zelo presenečen nad Andrejinim odzivom po tem, ko sem o tem javno spregovoril. Zdi se ji prav, da se o tem govori. S tem je pokazala svojo stisko. Ve, da ni nepremagljiv stroj. Ima svoje težave. Anksioznost je del nje. Položaj rešuje tudi s pomočjo psihologinje.

Vidite premike?

Dela. Raste. A na koncu bo dal pravo potrditev rezultat. Tako je pač v športu. Delno rešitev smo našli v tekmah nižje ravni. Ob tem je zanimivo, da jo tudi na tekmah FIS prevevajo podobni tesnobni občutki. S tem sicer kaže, da nobene tekme ne sprejema vehementno. Vselej želi pokazati najvišjo raven smučanja. Ponavljam, anksioznost je del nje. Naša naloga pa je, da ji izrazito neprijetne občutke pomagamo odpravljati.

Kot ste omenili, je nastopala na tekmah nižje ravni. Konkretno, udeležila se je po dveh veleslalomov in superveleslalomov. Namen očitno ni bil le ponotranjanje startnih občutkov, temveč tudi premikanje hitrostne bariere.

Da, s tem je imela v veleslalomu že v preteklosti kar nekaj težav. S tisto poškodbo je storil še korak nazaj, saj jo je staknila prav v veleslalomu. Poleg tega pa je tudi Andreja zagovornica pestrosti programa. Rada ima hitrost. Tudi kot trener menim, da v tem trenutku stežka dosežemo izrazit korak naprej s klasičnim slalomskim ali veleslalomskim treningom. Veliko je trenirala. Njeno smučanje je kakovostno. Vsekakor pa jih lahko s hitrim smučanjem na različnih terenih širimo repertoar.

A če govorimo o njenem največjem potencialu, je slalom vsekakor jasna izbira.

Definitivno. Tega se zaveda tudi sama. Prav zaradi tega smo v trening letos dodajali širino. V smučanju še vedno čuti nekaj negotovosti. A verjamem, da se bo dvignila.

Andreja Slokar bo močno slovensko orožje na nedeljski tekmi. Foto: Filip Barbalić

Predvsem njeno smučanje v strmini je na trenutke vrhunsko.

Pred dnevi je na zahtevni, strmi in poledeneli progi smučala hitreje od Wendy Holdener. Da, na strmini njen občutek pride do izraza. Ko bo pokazala še malce več drznosti in bila v zavojih še bolj direktna, bo še hitrejša. Po drugi strani pa se tekme na tistih delih ne odločajo. Razlike se delajo na prehodih. Tam napak ne sme biti.

“Andreje na snegu v živo nisem videl 14 mesecev. V glavi sem imel staro sliko. Ko sem videl novo, so se pri meni prižgali alarmi,” ste nam dejali pred natančno enim letom, le malo po obuditvi sodelovanja. Je sedaj slika že ‘stara’?

Ni še tam, kjer bi želel. Oprema ji ustreza. Tehnično dobro stoji na smučeh. Koleno je v dobrem stanju. O poškodbi ne govoriva več. V njenem smučanju pa pogrešam drznost. Toda … Ljudje smo različni. Poglejte Švicarko Camille Rast, ki je v tej sezoni prišla do svoje prve zmage v karieri. Pred tem je bila izjemen potencial, a je staknila poškodbo in potrebovala zelo dolgo, da se je vrnila. Ko so določene misli zakoreninjene v glavi, so premiki počasni. Camille je potrebovala pet ali šest let. Zato skušamo biti v delu z Andrejo potrpežljivi in z različnimi pristopi preganjati te strahove.

Je morda Andrejina težava tudi v tem, da je ‘preskočila’ kakšen razred osnovne smučarske šole?

Že v otroštvu je dobro smučala. A morda je bilo res premalo širine. To postaja kar slovenski sindrom. Deloma zaradi razpoložljivih terenov, deloma zaradi finančnih zmožnosti. Rad poudarjam, da je bila za Norvežane nekoč bazična disciplina superveleslalom. Iz tega so izhajali. Imajo pogoje za to. Mi ne. Če pa se vrnem k Andreji, bi dejal, da je mogoče nadoknaditi prav vse. In nadgraditi.

Del sezone je bila Andreja tudi brez serviserja, ki se je sooča z zdravstvenimi težavami. Je bila to izrazito zaviralna okoliščina?

Pomembno je, da trenutno glede tega deluje zelo spokojno. Ve, da ima ob sebi odličnega strokovnjaka za pripravo smuči. Tudi na ostalih ravneh je dobro poskrbljeno zanjo. Začenši s kondicijsko pripravo. Andreja je osebnostno dozorela. Dvignila se je na višjo raven. Komunikacija je bolj učinkovita. Zdaj je pomembno, da se skupaj vzpenjamo. Pri tem je pomembno, da je za nami leto brez zdravstvenih težav.

Del vaše ekipe je tudi Andrea Massi, ki je bil dolga leta vajen vloge odločevalca. Jasno je, kdo ima glavno besedo v vaši ekipi. Slišati pa je, da sta se odlično ujela in vzpostavila kakovostno sodelovanje.

Andrea ima ogromno izkušenj. Je človek, ki zna pogledati zunaj okvirjev. In ko v vsakodnevni rutini obstaneš, je dobro, da imaš ob sebi človeka, ki zna preusmeriti pogled. To je Andrea Massi. Je človek, ki potrebuje spoštovanje. Tudi jaz ga. Nenazadnje nekaj vem in znam. Drug drugega spoštujeva. Zato tudi dobro sodelujeva in se dopolnjujeva. Cenim predvsem usklajevanje. Informacije ali načrti niso nikoli enoznačni.

Dokaj redko govorite v medijih. Še redkeje pa govorite o konkretnih načrtih ali o konkretnih tekmah. Na prvem mestu je smučanje. Je tako tudi v ekipi?

V tej sezoni smo že večkrat govorili o konkretnih tekmah. Najprej je bila pomembna prva tekma, nato prvi slalom. Ni šlo vse po načrtih. Če se vprašanje navezuje na svetovno prvenstvo, bi dejal, da je to posebna tekma. O tem zdaj ne govorimo. Naloga mene in Massija je, da jo do tiste tekme pripeljeva v stanju, ko bo lahko v danem trenutku pokazala največ, kar zna. Ne želim ustvarjati pritiska. Zelo enostavno. Jaz se torej lahko obremenjujem, ona ne.