Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kako je Domen Prevc kar nekoliko nepričakovano postal svetovni prvak na veliki skakalnici v Trondheimu in se z dvema zlatima kolajnama in eno srebrno na Norveškem izenačil tudi s sestro Niko. Ter dokončno dokazal, da sedem zmag v svetovnem pokalu niso bile le preblisk.
V tisti šampionski sezoni Petra Prevca (2015/16), ko je najstarejši član najtrofejnejše skakalne družine na svetu postavljal rekord za rekordom, je vzporedno z njim nase začel opozarjati tudi njegov mlajši brat Domen.
Tretji otrok po vrsti Božidarja in Julijane Prevc je namreč že ob debiju v svetovnem pokalu takoj stopil na stopničke – v Klingenthalu je na ekipni tekmi v družbi starejšega brata, Jurija Tepeša in Anžeta Laniška zasedel drugo mesto.
Niti na posamične stopničke pa takrat komaj 16-letnemu mladeniču ni bilo treba čakati dolgo. Že na svoji četrti tekmi med elito je v švicarskem Engelbergu spet skočil do drugega mesta, zmage pod goro Titlis pa se je veselil kdo drug kot njegov brat Peter. Že takrat sta spisala zgodovino, ko sta postala prvi bratski dvojec, ki je skupaj ‘obiskal’ zmagovalni oder.
Enak uspeh je Domen ponovil v Saporu dober mesec pozneje, 6. februarja 2016 pa je prišla premierna zmaga – spet v ekipni konkurenci na slovitem Holmenkollnu nad Oslom. Še veliko bolj sanjsko pa se je za danes 25-letnega Domna začela naslednja sezona. Že na uvodni postaji v Ruki je izkoristil Petrov padec v drugi seriji in se veselil še debitantske posamične zmage. Izjemno formo je zadržal vse do novoletne turneje, kamor je prišel s popotnico štirih zmag in rumene majice, a velik pritisk mu je vendarle prišel do živega.
V naslednjih sezonah se je predvsem v popravljanju njegove ekstremne letalske drže v zraku, ko je glavo hitro in močno potisnil med smuči, malce izgubil. Sem in tja je skočil med najboljše tri, a manjkalo je konstante. Na naslednjo, peto zmago v karieri, je čakal več kot dve leti, kraj srečnega imena pa je leta 2019 postal norveški Vikersund.
Prav letalnice so postala njegova specialiteta, skupno je v karieri do zdaj zbral 17 stopničk, sedem od teh na največjih napravah. Post do naslednje zmage je bil še nekoliko daljši, dočakal jo je 18. februarja lani v Saporu, najboljši pa je bil še v Oberstdorfu februarja letos. Če je bil v prvem delu kariere nekoliko v senci brata Petra, pa ga je v zadnjem času po kariernih dosežkih hitro dohitevala in tudi prehitela sestra Nika. S katero sta prav ob njegovi zadnji zmagi sicer spisala zgodovino, saj je na isti dan kot on na letalnici Heinija Klopferja ona slavila v Zau.
V Trondheimu pa je dokončno stopil iz šampionske sence obeh. Čeprav je Nika v Skandinaviji postala dvakratna svetovna prvakinja, temu pa je dodala še srebro na mešani ekipni tekmi, Domen za njo ni zaostajal. Tudi on se bo v domovino vrnil z dvema zlatima kolajnama – poleg posamične še ekipna moška, bil pa je tudi del srebrne zasedbe v mešani preizkušnji.
Že po prvi kolajni je bil zelo srečen, saj za razliko od ostalih Slovencev ni bil del šampionske moške postave v Planici pred dvema letoma. Srebro je bilo torej zanj sploh prvo odličje na nordijskih svetovnih prvenstvih (v vitrini ima že tri ekipne – dve zlati in eno srebrno s šampionatov v poletih) in očitno je bilo to dovolj, da je dokončno eksplodiral.
Domen je bil že pred odhodom na svetovno prvenstvo na Norveškem presenetljivo miren in zgovoren. Zavedal se je, da je v dobri formi in da bi lahko s izjemnimi skoki mešal štrene tudi povsem pri vrhu. “Na večji skakalnici želim osvojiti medaljo. Predvsem z vidika tega, kje še imam rezerve in na čem bomo delali pred prvenstvom. Če naredim dva normalna skoka in bodo tudi razmere normalne, se mi zdi, da sem lahko zelo blizu najvišjim mestom,” svojih ciljev ni skrival na zadnjem druženju z mediji pred odhodom na sever Evrope.
Izpolnil jih je in posegel kar po najžlahtnejši kovini. Poskrbel je, da je tudi zadnji dan daleč najuspešnejšega svetovnega prvenstva v zgodovini za Slovenijo v osrčju zibelke smučarskih skokov spet zadonela Zdravljica. In da je kljub veliki norveški aferi z dresi vsaj na sončni strani Alp on glavna tema dneva. Da je bilo vse skupaj še slajše, mu je majico svetovnega prvaka predal Timi Zajc, v zaokroženi družinski zgodbi pa je proslavljal z mlajšo sestro.
Vse kolajne družine Prevc na nordijskih SP:
zlata: Nika Prevc (2025, posamična), Nika Prevc (2025, posamična), Domen Prevc (2025, moška ekipna), Domen Prevc (2025, posamična)
srebrna: Peter Prevc (2013, posamična), Nika Prevc (2025, mešana ekipna), Domen Prevc (2025, mešana ekipna)
bron: Peter Prevc (2011, moška ekipna), Peter Prevc (2013, posamična)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje