Medtem ko je Kranjska Gora te dni polna turistov, med katerimi izstopajo Hrvati, pa na drugi strani hriba, v Podkorenu, vnovič preseljena Zlata lisica poteka v komornem vzdušju. A to ne pomeni, da povsem brez navijačev ...

Obcestni plakati, s katerih mimoidoče na poti v Kranjsko Goro pozdravlja Štefan Hadalin, obljubljajo ”vrhunec zime” za 12. in 13. marec, ko bo na sporedu pokal Vitranc. A narava je pravi vrhunec zime v svoji najlepši podobi gorenjskemu smučarskemu središču namenila že ta konec tedna. Potem ko je namreč sredi tedna zapadlo skoraj pol metrov snega, se je ob koncu tedna povsem zjasnilo, zimske podobe pa so primerne za najlepše turistične razglednice.

V pravi zimi te dni v Kranjski Gori uživajo številni turisti. Vrvež na smučišču in na osrednji sprehajalni poti spominja na čase, ko koronavirus še ni krojil življenja. Tudi hoteli in apartmaji so skoraj v celoti polni, pogled na registrske tablice vozil na polnih parkiriščih in ”prisluškovanje” pogovorom v vrsti za sedežnico pa pričajo o tem, da tokrat večina gostov prihaja iz sosednje Hrvaške.

Vsega nekaj kilometrov vožnje od Kranjske Gore do Podkorena pa nas že popelje v neko drugo realnost. Vrvež se v hipu razblini, od križišča, ki opozarja, da je nadaljevanje mogoče le z akreditacijo, pa pot proti ciljnemu izteku vitranške proge, ki gosti 58. Zlato lisico, vodi le peščico.

Iz Maribora preseljeni ženski tekmi svetovnega pokala namreč zaradi epidemioloških razmer in ukrepov v državi potekata za ”zaprtimi vrati”. V ciljnem izteku je ob organizatorjih, spremljevalnih štabih ekip in predstavnikih medijev le približno 100 povabljenih gostov, med katerimi tudi kranjskogorski župan Jani Hrovat, sicer oče slovenske veleslalomske prvokategornice Mete Hrovat.

Toda najboljša slovenska veleslalomistka na tekmi duhov, kot rečemo tekmovanjem brez gledalcev, vendarle ni edina smučarka z navijaško podporo. Še precej številčnejšo ima lastnica velikega kristalnega globusa Petra Vlhova. Na debeli snežni polici ob cesti, ki vodi od Podkorena proti Zelencem, smo namreč naleteli na skupino slovaških navijačev.

Čeprav so bili deležni edinstvenega pogleda na tekmovalno progo, pa niso skrivali razočaranja nad dejstvom, da lahko svojo junakinjo spremljajo z oddaljenosti dobrih 300 metrov. “Predlani smo prišli z desetimi avtobusi. Še več Slovakov je prišlo z osebnimi vozili. Bilo je noro. Letos pa … Tukaj nas je približno 50. Ne pustijo nas blizu, zato smo se znašli po svoje,” nam je pojasnil Miro, neformalni vodja te navijaške združbe.

“Žal nam je, da se ta evforija okrog Petre dogaja prav v času koronavirusa. Če ne bi bilo tako, bi Slovaki preplavili vsa prizorišča tekem svetovnega pokala. Vsaj v Evropi. Petra je namreč na Slovaškem izjemno priljubljena. Težko je športne panoge in športnike primerjati med seboj, a zanesljivo spada med najbolj priljubljene pri nas,” je ob tem pristavila Livia in zagotovila, da se bo z družino vrnila v Kranjsko Goro. Ali pa morda vendarle v Maribor, ki naj bi prihodnje leto gostil že 59. Zlato lisico.