Ilka Štuhec: To je moje življenje, a na koncu je samo posel

Ilka Štuhec. Foto: AP Photo/Giovanni Auletta via Guliver

"Stati na startu tekme najvišje ravni je privilegij," o zanjo značilnem nasmehu pred tekmami svetovnega pokala pripoveduje Ilka Štuhec, ki se je v novoletnem intervjuju razgovorila o začetku olimpijske sezone, novem trenerskem štabu, Lindsey Vonn in še marsičem.

Ob poškodbah Andreje Slokar in Neje Dvornik ter težavah Mihe Hrobata in Žana Kranjca je Ilka Štuhec znova postala najmočnejši adut slovenske smučarske reprezentance. Minuli mesec je za vnovično uvrstitvijo na zmagovalne stopničke zaostala za pičle štiri stotinke sekunde. Čeprav je bil ob tem njen nasmeh kisel, pa se zaveda, da prihodnji trije meseci prinašajo še kopico priložnosti. Tudi tisto na olimpijskih igrah v Cortini d’Ampezzo, kjer bo skušala nadgraditi izjemen rezultatski opus, ki med drugim že vključuje dva naslova svetovne prvakinje, dva mala globusa in 11 zmag v svetovnem pokalu.

Intervju: Ilka Štuhec

Kakšen je vaš praznični utrip?
Iskreno, drugačen od načrtov. Žal sem na božični predvečer kot zadnja v ekipi tudi jaz staknila prehlad. Posledično smo morali odpovedati načrtovani tridnevni trening. Tolažim se, da je bolezen lažje prestati, ko ni tekem. Zdaj me čaka obnovitveni kondicijski trening, nato pa vadba na snegu pred tekmovalno pestrim januarjem.

Za tekmovalce hitrih disciplin je to vselej kar velik izziv, če ne želite trenirati zgolj veleslaloma. Kakšne so vaše rešitve?
Naši ekipi je vedno na voljo Peca, kjer lahko treniramo tudi superveleslalom in celo kakšen zavoj smuka. Poleg tega smo dogovorjeni za trening v Trbižu. Verjamem, da bomo dobili, kar iščemo, včasih tudi z malce improvizacije.

Če je bil vstop v sezono primerljiv z rezultati minule zime, pa ste nato nase opozorili v Val d’Iseru, in sicer s četrtim mestom v smuku in sedmim v superveleslalomu. V kolikšni meri sta dosežka osmislila pripravljalno obdobje in predvsem trenerjev stopnjevalni načrt postavila v ustrezen kontekst?
Na takšne rezultate sem merila že v St. Moritzu, a se nastopi kljub nekaj zelo dobrim odsekom niso celostno izšli. Storila sem preveč napak, ki so me stale precej časa. Največja umetnost je bila zame ohranjanje mirne glave. Verjela sem v naš načrt in zaupala sebi. A tudi smučanje v Val d’Iseru še ni na povsem želeni ravni. Vesela pa sem, da sem ostala mirna in v precej večji meri povezala tekmovalni nastop. Če sem torej v superveleslalomu z zelo veliko napako pristala na sedmem mestu, potem nekaj že delam prav. Dokazala sem, da predhodne besede niso bile prazne. Ob rezultatski potrditvi pa bo še lažje nadaljevati.

Prav v Val d’Iseru ste bili hitri tudi predlani, ko sezona ni bila stabilna. Marsikdo pa je obrv privzdignil ob vrhunski uvrstitvi v superveleslalomu. Ste vsaj rahlo presenetili tudi sebe?

Več časa sem posvetila tehniki in treningu veleslaloma. To samo po sebi ne prinaša nobenega zagotovila, saj je nato vse skupaj treba pokazati pri večji hitrosti. Presenečena? Ne. Vedela sem, da še vedno znam. Ponavljam pa, da vožnja ni bila idealna.

Že v intervjuju pred sezono ste bili prepričani o tem, da ste z novo spremljevalno ekipo zadeli v polno. A manjkal je preizkus, kako ekipa deluje ob povišanem tekmovalnem utripu. Zdaj dvoma ni več?
Že v St. Moritzu sem se prepričala o tem. Tudi kakšno nesoglasje hitro rešimo. Ključna je odprta komunikacija. Menim, da delujemo dobro.

Denis Šteharnik je izkušen trenerski maček. Boštjan Kline pa je novinec na tej ravni. Nekdanji vrhunski smukač s svežimi spomini in izostreno idejo za linije. Kakšen pa je v podajanju informacij in deljenju znanja? Gre za nekoga, ki bi lahko gradil uspešno trenersko kariero v hitrih disciplinah?

Če se malce pošalim, se moram vprašati, komu bo lahko podajal informacije, ko sama ne bom več tekmovala. Upam, da se bo še našel kdo … Šalo na stran, Boštjan je izjemna oseba. Odlično sva sodelovala že poleti, tudi med kondicijsko vadbo. Zdaj pa zna hitro oceniti položaj in na pravi način deliti informacije, obenem pa se, če je moj pogled drugačen, zna argumentirano pogovarjati. O njegovi karieri ne gre izgubljati besed. Veseli pa, da se odlično znajde tudi kot trener.

Vaš zaščitni znak je postal osredotočen pogled tik pred startom. Zdi se, da je letos še bolj izrazito podkrepljen z nasmeškom. Gre za podzavestno gesto? Ali pa morda zavestno poslavljanje od prizorišč?
Ne, ne … Na takšen način se res ne poslavljam. Res je, da se v zadnjem trenutku zavem, kako lepo mi je. Stati na startu tekme najvišje ravni je privilegij. Uživam. A obenem je podoba, ki ste jo opisali, tudi malce zavajajoča. Res sem videti umirjeno, kar pa se pred tem dogaja v meni, je popolno nasprotje. Gre za krotenje misli in čustev. Skušam izluščiti ključne detajle. Razmišljam o odločilnih delih proge. Imam idejo o idealni liniji, ob tem pa vem, da je včasih nujna tudi improvizacija.

A improvizirati je lažje, ko ste sproščeni in samozavestni. Takrat odziv po napakah ni paničen, temveč potrpežljiv. Se strinjate, da ste bili na zadnjih tekmah glede tega drugačni?
Da, lahko pritrdim. A ne gre le za odzive po napakah. Opažam tudi, da se znam bolj prilagajati samemu smučanju. Konkretno, na zadnji tekmi sem imela občutek, da nimam prave hitrosti, zato sem se zavestno bolj priganjala in se na enem od zavojev odločila za bolj neposredno linijo. Preprosto čutim, da si to lahko privoščim. In to je pokazatelj, da sem bolj samozavestna.

Trener Šteharnik nam je pred sezono odkrito priznal, da je prilagodil načrt priprav. Vanj je vključil manj smučarskih treningov, se zavestno odločil za manj tekmovalen vstop v sezono, a jasno začrtal stopnjevanje proti olimpijskim igram. Kako ste sprejeli ta koncept?
O tem niti ne razmišljam. Sprva sem res malce začudeno pogledala, saj je bilo število dni na snegu občutno manjše kot v preteklih 15 letih. A programu zaupam. Vsak trening skušam izkoristiti. Zame je tudi vsak uradni trening ali tekma velika stopnička naprej.

Konkurenca? Kakšno presenečenje?
Niti ne. Nič pretresljivega. Bi pa rekla, da še nobeni ni uspela popolna vožnja. Vse iščemo popolnost. Sicer pa razmišljam predvsem o sebi. Na tekmice nimam vpliva.

Kaj pa Lindsey Vonn? Ko je napovedala vrnitev, ste bili v izjavah zelo diplomatsko korektni. Kaj bi dejali zdaj? Vas preseneča, da nastopa z rdečo številko vodilne smukačice svetovnega pokala?
Kar počne, je fascinantno. A gre za smučarko, ki je že pred prvo upokojitvijo dosegla 82 zmag. Ve, kaj dela. Očitno. Zato bom ostala pri svojem starem diplomatskem odgovoru. Želim ji vse najboljše. Naj dela, kar se ji zdi najbolj prav.

Lahko potrdite, da živi v svojem svetu? Je povsem odmaknjena od preostalega dela karavane?
Da. Povsem.

“Dokler si ne premislim,” ste dejali, ko ste napovedali zadnjo sezono. Ste si morda že premislili?
Vem, kam merite. Ne, nisem si premislila. Predvsem pa o tem niti nisem imela prav veliko časa za razmislek. Pravočasno boste zvedeli, ko bo čas za to …

Vstopili smo v leto 2026. Prvič ste v svetovnem pokalu nastopili že leta 2007. Kaj je ključna razlika, predvsem pri samem dojemanju smučanja?
V resnici je jedro tega dojemanja nespremenjeno. Smučanje me veseli. To rada počnem. Seveda zdaj vem več. Tudi o negativnih plateh. Poškodbe, organizacija tekem, delovanje krovnih zvez … To je moje življenje. A na koncu dneva je to vendarle tudi samo posel. Zato sem osredotočena nase. Skušam uživati.

Ilka Štuhec: To je moje življenje, a na koncu je samo posel

Intervju: Ilka Štuhec

Kakšno je tvoje mnenje o tem?