Čeprav se je od tekmovalnega alpskega smučanja poslovil že pred šestimi leti, pa lahko na Ivico Kostelića še vedno naletimo na številnih tekmah svetovnega pokala. Kot trener in svetovalec deluje v hrvaški reprezentanci, ob tem pa je nov tekmovalni izziv našel na morju.
Če bi iskali športnika, ki bi po koncu kariere želel na hitro nadoknaditi vse “izgubljeno” in bi se držal večinoma doma, Ivica Kostelić vsekakor ne bi bil dober primer. “Na takšen način sem živel 30 let. To ostane v človeku. Ne počutim se dobro, če sem prav dolgo doma. Vajen sem gibanja, vajen sem poti,” se nasmehne 43-letni Zagrebčan, ko mu omenimo, da v domači postelji v zadnjih letih ni spal kaj bistveno več kot pa v tekmovalni dobi.
Delo v okviru hrvaške reprezentance, pohodi na turna smučanja, različne avanture (prečenje Grenlandije in Islandije), raznorazne poslovne aktivnosti, kakšen koncert (prav jutri bo s kitaro nastopil v Kitzbühlu) in obujena strast do tekmovalnega jadranja. “Žena me razume. Skupaj sva že dolgo časa, zato me dobro pozna. Vem pa, da ne bi imela nič proti, če bi bil več doma,” priznava oče štirih otrok, ki ob vsakem pogovoru za slovenski medij vztraja pri slovenskem jeziku.
Zavidljivo znanje slovenščine je ena od korist smučarske kariere, predvsem v zgodnji fazi treningov. Pa tudi pozneje se je rad mudil v slovenski družbi, obenem pa so se v hrvaški reprezentanci ob iskanju trenerjev in serviserjev pogosto okrepili pri sosedih. Tako je še danes. “Tudi serviser nadarjene Zrinke Ljutić je Slovenec Miha Cerer. Tudi na splošno pa bi dejal, da so Slovenci v smučarskem svetu od nekdaj cenjeni strokovnjaki,” pravi Kostelić.
In čeprav verjame, da se bo tudi v družbi Zrinke Ljutić, katere družinska zgodba spominja na Kosteliće, veselil kakšne zmage, pa Ivica tekmovalno strast usmerja v plovila. Jadranje zanj že lep čas ni hobi. “Pogrešam tekmovalni adrenalin, zato v jadranju res ne vidim le zabave. Želim tekmovati, želim napredovati. Veseli me nov šport. Predvsem odkrivanje novega sveta in novih meja,” pravi zdajšnji hrvaški jadralec, ki je sanjaril celo o uvrstitvi na olimpijske igre 2024.
A na morju zanesljivo še ni rekel zadnje besede. Ob tem pa nam zadovoljno prizna, da mu telo tudi po 14 operacijah in mnogih manjših posegih dobro služi. “Zadovoljen sem. Predvsem ko se primerjam z mnogimi nekdanjimi tekmeci. Številni so v precej slabšem položaju. Jaz še vedno lahko tečem, skačem … Seveda to ni več koleno, ki bi bilo pripravljeno na najvišje napore. A za neke vrste upokojitveno življenje, kakršnega sem si zastavil, zadostuje,” je pogovor za Sportklub sklenil Kostelić.
Prihodnji mesec bo minilo šest let od nastopa na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. Skromno 38. mesto seveda ne odslikava izjemne kariere najboljšega hrvaškega alpskega smučarja. Ta se lahko pohvali z velikim kristalnim globusom in dvema slalomskima. Bil je svetovni prvak in štirikratni olimpijski podprvak. Dobil je tudi 26 tekem svetovnega pokala. Zadnjo pred okroglim desetletjem v Kranjski Gori.