"Garal sem in molil. Zdaj bom končno stopil na sneg," pravi smučarski rekonvalescent Klemen Kosi, ki pa še ne upa napovedati vrnitve v tekmovalni cirkus. Pri tem vprašanju je nadvse previden tudi njegov trener Grega Koštomaj.

“Ličnica je visela, kot bi imel škrge. Kri je lila. Nos je bil majav. Noga pa mi je od kolena navzdol kar visela,” ne skopari z izrazi, ko opisuje prve trenutke po padcu na uradnem treningu smuka v Bormiu, kjer se se 27. decembra zanj predčasno končala predolimpijska sezona. Sledila je operacija, ki jo je prestal 11. januarja. Poznavalci smučarskih poškodb so takrat dejali, da bo Klemen Kosi lahko vesel, če bo normalno hodil. “Ne, jaz bom smučal. Tudi tekmovalno,” je vseskozi odgovarjal 30-letni reprezentant, ki bo v nedeljo na ledeniku Hintertux vnovič stopil na smuči.

“Dolgo sem čakal na ta trenutek. Upal sem, da bo do njega prišlo že prej, a sem resnično želel sprva dobro sanirati poškodbe in okrepiti telo. Vseeno pa se na smuči vračam ob zmernem času, ki še omogoča tudi razmišljanje o tekmovalnem smučanju,” pripoveduje Kosi, ki si je ob padcu na progi Stelvio pretrgal križne vezi in  patelarni ligament, počil meniskus in zamaknil pogačico desnega kolena, ob tem pa močno poškodoval še ličnico, zaradi česar je njegov govor še danes nekoliko prilagojen. “Eh, to je še dobro. Sprva mi je hrana letela iz ust. Brazgotina ličnice se bo celila dve leti,” pravi.

“Motiv že od otroštva”

A zanj je ključno, da mu je zdravniška ekipa dovolila vrnitev smučanje. Sprva prosto, upa, da kmalu tudi na postavljeni progi. “Za menoj je zahtevno obdobje. Ne gre le za zaceljeno koleno. Zaradi poškodbe so mi namreč uplahnile mišice na desni nogi. V zadnjih mesecih sem krepil nogo in jo poskušal izenačiti z zdravo nogo. Strokovnjaki so opravili veliko meritev. Sem na pravi poti. Gre pa za dolgotrajen proces,” optimizma ne skriva član mariborskega Branika, ki je v svoji karieri zbral tri uvrstitve med deseterico svetovnega pokala.

“V smučanju nisem izpolnil svojih ciljev. Zanje delam celo življenje. Od otroštva naprej. Motiviran sem. Zato tudi ob vračanju po poškodbi nisem imel težav z motivacijo. Sprijaznil sem se s tem, da mi je poškodba vzela celotno sezono in del priprav. Na padec sem vedno gledal kot na zavoro v moji karieri. Nikakor pa to ni konec. Nikoli nisem pomislil, da bi se umaknil,” pravi štajerski specialist za hitri disciplini, ki ne skriva celo spogledovanja z nastopom na februarskih olimpijskih igrah v Pekingu.

Vrnitev z Rossignolom

Ker še zdaleč ne gre za njegovo prvo poškodbo, se samo po sebi poraja vprašanje morebitnega strahu ob dvigovanju hitrostne bariere. “Upam, da sem se otresel strahu. Morda bi lahko strah do izraza prišel le na progi, ki je bila zame usodna. Zato me v Bormio res ne vleče. Sicer pa s trenerji še nismo določili natančnega načrta. Vse bo odvisno od tega, na kakšen način bom napredoval, kako se bo noga odzivala, kako konkurenčen bom … Marsikatera odločitev bo padla v zadnjem trenutku,” pravi Kosi, ki se je poleti odločil tudi za menjavo smučarske opreme. Poslovil se je od Atomica in stopil na Rossignolove smuči.

Video: kako se spominja padca

Trenerjev pogled

“Poskušam biti bolj realen kot Klemen, ki bi, kar je razumljivo, najraje takoj smučal. Naša naloga je, da bo smučarske korake začel delati postopoma in nadzorovano. Nikakor si ne želimo, da bi se znova poškodoval. Čaka ga še nekaj testov na Fakulteti za šport,” o povratniku zadržano razmišlja trener Grega Koštomaj, ki Kosija ne bo obremenjeval z rezultatskimi cilji.