Več kot tri leta po zadnjem nastopu v svetovnem pokalu in izbrisu s seznama reprezentantov 32-letni Klemen Kosi odločno zavrača tekmovalno upokojitev. V želji po vrnitvi na tekme najvišje ravni je sicer spremenil težišče disciplin, obenem pa je postal trener, serviser, voznik, kuhar in tekmovalec – v eni osebi.
Iz avtomobila zloži smuči, se s sedežnico povzpne do štarta, sleče bundo, se spusti po progi in ponovi krog, med katerim pobere oblačila s štarta, pospravi opremo in se odpravi v delavnico, kjer se loti priprave smuči za naslednji dan. Tako je v tej zimi pogosto videti dan Klemna Kosija, ki po izpadu iz reprezentance smuči ni želel postaviti v kot.
V tej sezoni je vknjižil že 40 nastopov na tekmah nižje ravni. Kar nekaj v ZDA in na Novi Zelandiji, nato v Avstriji, Švici, Italiji in Sloveniji, nazadnje pa v BiH. ”Včasih se mi na poti pridruži kakšen trener, nazadnje Dušan Javnik. Na treningih se povezujem z drugimi ekipami. Sicer pa sem pogosto ali kar večinoma sam,” pravi Kosi, ki se je decembra 2020 huje poškodoval ob padcu v Bormiu, kmalu zatem pa zanj ni bilo več prostora v reprezentanci.
“Pred kratkim ste zapisali, da sem reprezentančno odpisan tekmovalec. No, to bi rad spremenil. To me žene. Žene me vrnitev v svetovni pokal. Kar se je zgodilo, se je pač zgodilo. A to je polčas moje kariere. Nato sem se bil prisiljen lotiti samostojne poti, na kateri pa se soočam z dodatnimi obremenitvami. Pred ovirami se nikoli nisem ustavil. Tudi zdaj se ne,” na vprašanje o tem, kaj ga po padanju rezultatske krivulje, poškodbah in izpadu iz reprezentance še vedno motivira, odgovarja štajerski olimpijec, ki je na novi poti prilagodil paleto disciplin. Večji poudarek je dal slalomu in veleslalomu, čeprav trdi, da tudi od superveleslaloma ne dviguje rok.
Njegov kratkoročni izziv je vrnitev v svetovni pokal. Morda že na pokalu Vitranc (9. – 10. 3.). Med aktivnimi slovenskimi smučarji namreč na lestvici FIS zaseda celo drugo mesto med slalomisti (187. na FIS) in četrto med veleslalomisti (242). ”Ko sem bil v smukaški ekipi, prave izbire niti nisem imel. Zdaj sam oblikujem svoj urnik. Tehnični disciplini sta mi pri srcu. Verjamem, da sem dvignil raven,” pripoveduje Kosi, ki je sicer na tekmah svetovnega pokala največje uspehe dosegal v kombinaciji in superveleslalomu, tuj pa mu ni bil niti smuk.
A čeprav v svetovnem pokalu ne tekmuje že več kot tri leta, od zadnje točke pa bodo v kratkem minila že štiri leta, vztraja, da je vrnitev na to raven le njegov etapni cilj. “Ker že dolgo nisem dobil priložnosti, bi mi vrnitev res veliko pomenila. A z nastopom še ne bi zmagal. Ne, daleč od tega. Vsekakor ne vlagam toliko energije, časa in denarja, da bi le stopil na štart tekme svetovnega pokala. Želim se vrniti v reprezentanco. Resda po daljši in bolj zaviti poti. Potem pa bi rad nadgradil svoje rezultate,” poudarja Mariborčan, ki proračun svojega smučarskega pogona krpa tudi v sodelovanju s kalifornijsko smučarsko šolo Sugar Bowl in švicarsko regionalno ekipo Graubünden, njegov partner na treningih pa je bil tudi Madžar v izraelski ekipi Barnabas Szollos.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!