Konec kariere je bil blizu, zelo blizu

Ana Bucik Jogan. Foto: Aleš Fevžer

Prihodnja smučarska sezona utegne biti za Ano Bucik Jogan še zadnja v karieri. Ob tem ne skriva, da je bila upokojitev zelo realna že to poletje.

Že aprila nam je potrdila, da bo letošnja pomlad v prvi vrsti namenjena razmisleku. Ana Bucik Jogan se je namreč ob nadaljnjem padanju rezultatske krivulje znašla na razpotju. Zdaj pravi, da se je v njej vendarle znova sprožila tekmovalna iskra, predvsem pa odkrito poudarja, da v tekmovalni pokoj ni želela odkorakati z mrkim in naveličanim obrazom.

“Blizu, zelo blizu,” na vprašanje, kako blizu je bila upokojitev, odgovarja 32-letna Novogoričanka, še pred nekaj leti del elitne slalomske sedmerice in članica prve jakostne skupine v obeh tehničnih disciplinah, po najslabši sezoni v zadnjih petih letih pa 24. veleslalomistka in 27. slalomistka svetovnega pokala.

“A čeprav sem bila z eno nogo že v pokoju, me je nekaj še držalo nazaj. Vzela sem si več časa za oddih, osvežila zaloge energije in v sebi znova začutila motivacijo. Želja je tukaj. Vsaj še za eno zimo. Ali bo zadnja, ne vem. Bomo videli. Lahko se zgodi. Osnova pa je, da se poslovim kot nasmejana in vesela Ana,” pravi izkušena članica slovenske ženske ekipe za tehnični disciplini.

“Smučanje je velik del mojega življenja. V njem sem vedno uživala. Občutek, ki se je ob koncu zadnje zime pojavil v meni, ni bil občutek, s katerim bi zaprla to obdobje življenja,” poudarja primorska olimpijka, ki se je o prihodnosti veliko pogovarjala z družino in soprogom, a na koncu je bila odločitev povsem njena. “Ko pa sem sprejela končno odločitev, so mi bližnji z odzivom pokazali, da so resno ‘navijali’ za nadaljevanje poti,” dodaja.

Vseeno se zaveda slabega izhodišče, tako rezultatskega kot tudi smučarskega. Ker se je v podobni “luknji” že znašla, verjame, da se lahko še enkrat dvigne. “Preobrat je mogoč. Če ne bi verjela, ne bi vztrajala. Predpogoj je dobro počutje, sledi zaupanje v spremljevalno ekipo. Verjamem, da sem v sedanji ekipi našla to okolje. Zdaj je vse na meni. Sledi namreč ključno delo na snegu,” poudarja Ana, zavedajoč se dejstva, da njena tekmovalna drža in položaj na smučeh kličeta po spremembah.

Našla je tudi novega sogovornika. Ob precejšnjem trenerskem prepihu sprememba sama ne preseneča, nekoliko bolj samo ime novega šefa. Odslej bo namreč zanjo skrbi Aleš Valenti, ki ima pod svojim okriljem še Nejo Dvornik. Kako usklajena in učinkovita je lahko nova ekipa, bodo pokazali predvsem prihodnji tedni s treningi v Argentiti. Izkušena reprezentantka pa je vesela, da bo še naprej sodelovala s serviserjem z Andrejem Čerinom. Za njene smuči skrbi že osem let. Vsekakor jo pozna bolj podrobno kot novi trener in vsi trije predhodniki.

In kaj bi, skladno z njenim razmišljanjem, na njen obraz vrnilo nasmeh tudi čez sedem mesecev? “Zadovoljna bi bila, če bi v smučanju znova uživala. Želim smučati s pravo željo in energijo. To bilo pomenilo, da bi bili rezultati precej drugačni. Znova želim napadati prvo petnajsterico, nato pa upam na dodaten preboj,” pravi smučarka, ki je doslej zbrala 195 startov v svetovnem pokalu in vknjižila 23 uvrstitev med najboljšo deseterico.

Konec kariere je bil blizu, zelo blizu

Kakšno je tvoje mnenje o tem?