Košir odprl dušo: denar, spanje, treningi …

Žan Košir. Foto: MaPa

Ob robu boja Tima Mastnaka za olimpijsko odličje v Livignu, ki gosti deskarski del ZOI 2026, je brez zavor pred mikrofone stopil dobitnik treh kolajn Žan Košir, za katerega se je tekma končala v osmini finala.

Še preden je preskočil ograjo ter se med množico gledalcev povzpel do svoje družine, se je zimzeleni tržiški deskar Žan Košir zaustavil pri slovenski sedmi sili. Tokrat brez odličja. Doma ima srebro in dva brona. “Tam pa je moje zlato,” je proti družini pokazal 41-letni Gorenjec. “Sem v življenjski fazi, ko mi več od kolajn pomenijo druge stvari. Da, kolajna prinaša boljšo ekonomsko računico. Odličja pa ne potrebujem, da bi bil srečen in zadovoljen,” je dejal, potem ko ga je v osmini finala izločil Korejec Kim Sangkyum.

Vseeno povsem ravnodušen ob ocenjevanju svojih nastopov ni bil. Osnovni cilj, preboj v izločilni del tekmovanja, je resda izpolnil. Toda vseh nabojev v popoldanskem delu ni izstrelil. Ocenjuje, da ni docela izkoristil hitre deske, obenem pa meni, da je proga dajala prednost deskarjem, ki imajo spredaj levo nogo. “Skušal sem krajšati zavoj in sem zadel ob rob. Podobno se je pripetilo tudi Ester Ledecki,” je odstop v 1/8 finala komentiral Košir.

Foto: Profimedia

O tem, ali je to njegovo olimpijsko slovo, ni želel razpredati. “Skušal sem uživati. Tudi zdaj ne bom glave povesil v tla,” je dejal in dodal, da se želi v nadaljevanju sezone vsaj enkrat povzpeti na oder za zmagovalce. S tem bi bil vsaj deloma poplačan trud, saj, kot je prvič razkril, avgusta in septembra ni mogel trenirati. “Prišel sem daleč. To je kar uspeh. Nisem pa povsem osvojil hitre opreme. Deloma tudi zaradi tega, ker nismo imeli dovolj denarja za mojo pot na Kitajsko,” je potožil.

Ni se ustavil. Očitno je bilo, da mu marsikaj leži na duši. Zato je nadaljeval. “Upam, da je v proračunu dovolj denarja, da bom lahko tekmoval do konca sezone. Iskreno, ne vem, koliko smo porabili. V panogi denar delijo, kot ga pač delijo. Denar pa se deli po interesu posameznika, ne pa kot, recimo, v Italiji in drugih reprezentancah, kjer trenirajo enotno,” je nadaljeval Košir in odprl Pandorino skrinjico.

“Pred dnevi je bil na poti iz Livigna v Bormio v našem kombiju eden od članov spremljevalnega osebja in začel je naštevati favorite v moški konkurenci. Med temi ni bilo nas. Sramota je, da so takšni ljudje tukaj. To se lahko zgodi le v Sloveniji, kjer so osebni interesi pred državnimi. Kot bi nas nekdo želel mentalno ubijati,” je z glavo zmajeval petkratni olimpijec, ki kajpak ni mogel zanikati javne skrivnosti o veliki neenotnosti slovenske deskarske družine.

Foto: Profimedia

“Ni bilo vedno tako. Ko sem se prebil na najvišjo raven, sem čutil enotnost. Bili smo skupaj. Poleg mene še Rok Flander, Izidor Šušteršič, trener, serviser … Skupaj smo bili tudi na odprtju olimpijskih iger 2010. Do razkroja je prišlo, ko so se določeni ljudje oklenili kategorizacij. Kdor jo ima, želi denar zase. Sam pa sem želel trenirati z reprezentanco. Mnogi pa nočejo trenirati z nami. Pravijo, da smo nekompatibilni,” je na naše vprašanje odgovoril Košir in spomnil, da so tudi skakalci “zaustavili” Timija Zajca, ko se je želel malce odkloniti od ekipe.

Prihodnost pušča odprto. “Še vedno lahko tekmujem. Dober sem,” pravi, a dodaja, da ne bo vztrajal za vsako ceno. Vse kaže, da bo vse odvisno od razpoložljivih financ in politike vodilnih. Za konec pa se je obregnil tudi ob pogoje na teh olimpijskih igrah. “Nisem bil spoštovan. Imam tri kolajne, pa imam občutek, da so me dali v hlev. Pa še sosedje so razbijali. Ne, ne bom več jedel kruha in salame ter spal v neprimerni nastanitvi,” je pogovor zaključil Žan Košir, ki je nato s platoja za gledalce opazoval zaključne boje, v katerim je Tim Mastnak po fotofinišu ostal brez kolajne.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje