"Enzo Smrekar. Vse ostalo je jokanje umirajočega v puščavi," o rešilni bilki, ki bi Maribor z Zlato lisico obdržala v koledarju smučarskega svetovnega pokala, razmišlja Tone Vogrinec. Na predsednika SZS in člana predsedstva FIS stavi tudi novi generalni sekretar mariborskih tekem Gregor Lednik.

Zdaj že kar krepko oddaljenega 2. 2. 2019 je ameriška smučarska zvezdnica Mikaela Shiffrin prečkala ciljno črto radvanjskega slaloma svetovnega pokala, ohranila vodstvo in slavila eno od številnih zmag. To je bil tudi zadnji smučarski nastop na mariborski izvedbi Zlate lisice. Kar trikrat so morali nato organizatorji prireditev preseliti v Kranjsko Goro oziroma Podkoren. In če bo obveljalo pri trenutni ideji novega koledarja svetovnega pokala v alpskem smučanju, bo Američankin nastop tudi ostal zadnji.

Dvomov o tem, da je Maribor po zamenjavi vodstva Mednarodne smučarske zveze, ki je med drugim preklicalo dolgoročne osnutke, izpadel iz koledarja svetovnega pokala, ni več. Po naših informacijah naj bi uradni predlog koledarja za sezono 2022/23 luč sveta ugledal 7. aprila. Vključuje tudi Kranjsko Goro z moškima tekmama svetovnega pokala, ne pa Maribora.

Planiški preplah  

Kakšne načrte ima novi predsednik Mednarodne smučarske zveze Johan Eliasch, je predstavnikom SZS med finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici v soboto namignil že generalni sekretar FIS Michel Vion. Ob svojevrstnem preplahu je dan pozneje na Gorenjsko odpotovala tudi mariborska delegacija, ki je vključevala predstavnike mestne občine in organizacijskega odbora.

”Poskušali smo pojasniti, kaj vse smo že postorili, da bi uredili rezervno progo na Pohorju, obenem pa tudi, kaj vse nas čaka v prihodnjih tednih. Ob tem smo ponovili, da smo v zadnjem desetletju kar 90% tekem uspešno izpeljali, resda večkrat s selitvijo v Kranjsko Goro,” pravi Gregor Lednik, ki je na mestu generalnega sekretarja Zlate lisice nasledil Srečka Vilarja.

Zganili so se tudi pri krovni organizaciji. ”Predstavniki SZS smo v rednem kontaktu s pripravljavci koledarja, saj je naša prioriteta zadržati ženski sklop tekem FIS svetovnega pokala v alpskem smučanju v Sloveniji,” pa je ob tem v imenu SZS dejal tiskovni predstavnik Tomi Trbovc.

Mariborski bonusi so porabljeni

Kljub ugotovitvi, da je bila velika večina ženskih tekem v Sloveniji res uspešno izpeljana, pa vendarle ne gre prezreti nespornega dejstva, da je ob kroničnem pomanjkanju snega Zlata lisica kar desetkrat, trikrat zapored in sedemkrat v tem stoletju potekala na Gorenjskem. Od skupno 24 predvidenih tekem je bilo na Pohorju po letu 2011 izpeljanih vsega 9 tekem.

Bogata mariborska zgodovina je ob tem v očeh novih odločevalcev, ki se spogledujejo z novimi trgi, zbledela. S smrtjo Janeza Kocijančiča je Slovenija izgubila tudi izjemno vplivnega moža v vrhovnih organih FIS. Poleg tega pa je novi prvi mož FIS Eliasch zaobšel dosedanji koncept sestave koledarja. Doslej sta imela namreč znotraj podkomisije za svetovni pokal odločilno besedo direktorja tekem svetovnega pokala, za ženski del zamejski Slovenec Peter Gerdol. Po novem pa naj bi imel škarje in platno v svojih rokah prav Eliasch.

Mariborčani zdaj vse upe polagajo na predsednika SZS Enza Smrekarja, ki je po novem tudi član predsedstva FIS. ”Upam, da bo zmagala stroka. Verjamemo, da bodo vodilni možje prepoznali naše dobro delo v preteklosti. Res pa je, da lahko v tem trenutku le čakamo na končno odločitev. Verjamem, da bo gospod Smrekar odigral svojo vlogo in pomagal obdržati svetovni pokal pri nas,” pravi Lednik.

Vogrinec: Najprej so udarili po malih glavah

Da je trenutno edini pravi slovenski adut prav Enzo Smrekar, poudarja tudi Tone Vogrinec, starosta slovenskega alpskega smučanja, Mariborčan in večni zagovornik Zlate lisice.

”Pokojni gospod Kocijančič je imel takšen status, da predsedstvo ni moglo sprejeti predloga, ki bi bil na slovensko škodo. Malce dvomim, da ima Enzo Smrekar kot nov obraz v predsedstvu že tako močan vpliv. A na žalost je to edina slovenska možnost. Vse ostalo je jokanje umirajočega v puščavi,” je prepričan Vogrinec.

”Do pred kratkim Zlata lisica ni bila sporna. Ne drži, da je bil Maribor ‘na tapeti’. Vse skupaj se je začelo spreminjati z novim vodstvom FIS. Predsednik Johan Eliasch spreminja shemo tekem svetovnega pokala. Najprej je, kot se v življenju rado primeri, udaril po glavah malih. Toda v zimskem športu smo Slovenci neupravičeno označeni za male. Slovenija si zasluži moško in žensko tekmo,” meni dolgoletni smučarski delavec.

Ob tem odkrito priznava, da so imeli v Mariboru v zadnjih letih nemalo težav z zagotavljanjem zadostnih količin snega. A v isti sapi dodaja, da je bila Kranjska Gora ustrezno nadomestilo. Zato je že pred časom predlagal, da bi SZS zagovarjala poseben zapis v koledarju, in sicer ‘Maribor (Kranjska Gora)’.

Velik udarec za Maribor

In kakšne bi bile posledice scenarija, ki se zdaj zdi povsem realen, torej koledarja brez Maribora in Zlate lisice?

”To bi bil velikanski udarec. Tako Branik kot SZS bi ostala brez pomembnega vira prihodkov. A ne gre le za denar. Naj vas vprašam, kaj lahko Slovenija v športu, politiki, gospodarstvu in kulturi ponudi mednarodni sferi. Odgovor? Odmislite vse. Z izjemo športa. In med vsemi športi imajo prav zimske panoge najlepšo možnost,” odgovarja Tone Vogrinec.

Bolj previden je novi generalni sekretar organizacijskega odbora Gregor Lednik. ”Resnično ne bi rad govoril o tem, kaj bi bilo, če bi bilo … Trdim pa, da Zlata lisica ni le dvodnevni smučarski šov. V ozadju se skriva pogon mlajših kategorij v Mariboru in okolici, zavedati pa se je treba tudi promocije Slovenije kot turistične destinacije. S tekmami svetovnega pokala se rišemo na zemljevid svetovnega smučanja,” je dejal predsednik ASK Branik.