'Slovensko smučanje pred korenitimi spremembami'

Skok v nove čase? Foto: Profimedia

Matjaž Šarabon, novi vodja panoge za alpsko smučanje, pol leta po ustoličenju komentira dosedanje delo, odgovarja na kritike in nakazuje časovni načrt korenitih sprememb.

Čez natančno dva tedna se bo na tirolskem ledeniku Rettenbach nad Söldnom dvignil zastor nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju. Slovenske tekmovalce bo v ciljni areni pričakal tudi Matjaž Šarabon, od aprila novi vodja panoge za alpsko smučanje pod okriljem SZS. Naslednik Mihe Verdnika je sicer stari znanec “belega cirkusa”. Pred dobrim desetletjem in pol je na sedežu krovne zveze deloval poslovni direktor alpskih disciplin, pred tem je bil vrsto let zaposlen pri begunjskem Elanu, med drugim tudi kot prvi mož uprave. Ima tudi kartoteko tekmovalca in trenerja. Pozneje je deloval v poslovnem svetu, a, kot pravi, vseskozi ohranjal stik s smučanje.

Matjaž Šarabon, vodja panoge za alpsko smučanje. Foto; MaPa

Intervju: Matjaž Šarabon

Zima je pred vrati.

Ne le to, če pogledamo, kako je na ledenikih, vidimo, da je zima že prišla, celo nekoliko prej kot v preteklih letih.

Želeli smo vas vprašati, ali ni nemara za vas zima prišla prehitro. Smučarske vajeti ste namreč prevzeli šele aprila, vse načrte potrdili septembra, ob tem naleteli na številne težave …

S tem se ne bi strinjal. Res je, pozno smo se lotili dela in se soočili z velikimi poslovnimi izzivi, a to ni vplivalo na stanje pripravljenosti tekmovalcev. Vsi poročajo o uspešnih pripravah. Verjamem, da so slovenski smučarji kakovostno pripravljeni.

Ste morali v preteklih mesecih sprejeti veliko kompromisov ali pa je trenutna smučarska garnitura skladna z vašimi prvotnimi usmeritvami?

Kompromisov ne zanikam. To je dejstvo. A to je tudi razumljivo in pričakovano. Če se sestavljanja ekip lotiš desetega aprila, nimaš povsem prostih rok in predvsem ne široke palete razpoložljivih trenerjev. Sem pa že v predstavitvi programa na zboru in odboru poudaril, da smo v danem položaju sestavili optimalne ekipe trenerjev in tekmovalcev. To se dokazuje na terenu. Verjamem, da se bo tudi med sezono.

A prav večjih sprememb, ki bi nakazovale na zasuk in usmerjanje v temelje, ni zaznati.

Korenite spremembe se bodo zgodile. To vam zagotavljam. A čez noč ne gre. Ključne korake načrtujemo za novo olimpijsko obdobje, torej po letu 2026. No, nekaj sprememb lahko pričakujete že prihodnje leto. Veliko bo sicer odvisno od prihajajoče zime.

Ko v slovenskem smučanju govorimo o korenitih spremembah, se zgodba pogosto zaključki s kadrovskimi premiki in določenimi proračunskimi manevri. Verjetno pa se strinjate, da bi panoga potrebovala tudi strukturne spremembe in poseg v delovanje same baze.

Res je, ko govorim o korenitih spremembah, ne mislim le na kadrovanje. Potrebne so organizacijske spremembe in prilagajanje novemu stanju našega športa. Alpski smučarski šport se je v zadnjem desetletju drastično spremenil. Drvi v specializacijo in individualizacijo. Temu se moramo, hočemo ali nočemo, prilagajati tudi v Sloveniji. Predvsem zaradi tega, ker je naš bazen smučarjev manjši. Iluzorno je pričakovati ekipe s šestimi ali sedmimi tekmovalci.

A organizacijske spremembe ne bodo izvedljive brez sodelovanja regijskih oziroma klubskih deležnikov. Ste “potipali” teren? Kakšna je komunikacija?

Komunikacija mora biti vedno dvosmerna. Smučarska zveza Slovenije se bo trudila, da jo izboljša. Zavedati pa se moramo, da so klubi ustanovitelji zveze in v poslovnem smislu naši lastniki. Zato je naravno, da jih moramo poslušati. Želel pa bi si, da bi imeli lastniki ob ključnih izzivih enotno mnenje. Na tem moramo še delati.

Veliko delati?

Delati.

Znova, brez klubske podpore korenitih sprememb ne bo.

Znova, na tem moramo še delati.

V zadnjem obdobju je bilo veliko govora tudi o visokem dolgu alpskih disciplin. Aprila ste nam dejali, da stanje dobro poznate, da v omarah ne pričakujete okostnjakov. Lahko to danes ponovite oziroma potrdite?

Zelo dobro sem vedel, v kaj se spuščam. Dolg me ni presenetil. Vesel sem tudi dobrega sodelovanja z vodstvom Smučarske zveze Slovenije, ki razume težave alpskih disciplin in nam omogoča dobro delo, ne glede na pretekle dolgove.

Ne moremo mimo notranjih kritih. Predsednik strokovnega sveta, ki pravi, da trenerske ekipe nimajo prave strokovne utemeljitve, je še posebej kritičen do položaja v ženski reprezentanci. Opozarja na veliko razpršenost in, kot dodaja, na finančno nevzdržnost koncepta. Vaš odgovor?

V pripravljalnem obdobju, predvsem na južni polobli, so tri tekmovalke trenirale skupaj. To so Ana Bucik Jogan, Neja Dvornik in Nika Tomšič. To je dokaz, da je skupno delo izvedljivo. Če se bo sodelovanje nadaljevalo, ni izključeno, da se v prihodnje omenjenim pridruži še kakšna smučarka iz individualne ekipe. Slika je seveda drugačna v hitrih disciplinah. Žalostno je, da imamo le eno tekmovalko, torej Ilko Štuhec. Zato tam drugače kot po pravilu ”ena tekmovalka-ena ekipa” niti ne gre.

Javno kritiko vam je namenil tudi Mitja Kunc. Pravi, da se počuti prevaranega, saj naj bi njegovi ekipi obljubili bolj konkurenčne pogoje, nato pa naj bi besedo prelomili. Tudi njegove besede niso prav dobra popotnica za novo sezono.

Z njim sem se pogovoril. Vsi se trudimo izboljšati stanje. Njegove izjave poskušam razumeti kot konstruktivne. Nahajamo se na istem čolnu. S kritičnostjo nimam težav. Si pa želim, da bi se o teh stvareh pogovarjali mimo oči in ušes javnosti.

V javnost je prišla tudi vrtoglava številka – 83 tisoč evrov. Toliko sta bili namreč primorani za izvajanje programa skupaj prispevati Ana Bucik Jogan in Neja Dvornik. Kako utemeljujete tako visok samoprispevek?

S sodelavci sem se trudil, da tekmovalki tega ne bi občutili na tako trd način. Mislim, da smo bili pri tem uspešni. Več o tem ne morem povedati.

Kaj pa lahko poveste o trenerju Mihi Verdniku, za katerega ste ob predstavitvi dejali, da ni bil vaša izbira, a niste želeli prelomiti besede, dane Žanu Kranjcu?

Ponavljam, prepričan sem, da imajo vse ekipe optimalne trenerje, jasno – ob upoštevanju dejstva, kdaj smo se lotili sestave ekip. Miha Verdnik? Prepričan sem, da je bil za Žana Kranjca najboljša možna razpoložljiva izbira. Če danes o tem vprašate Žana, bo to potrdil. To pa je najbolj pomembno. Priprave so bile kakovostne, v delo so bile vpeljane novosti. Pričakujem, da bo Žan z dobrimi rezultati le potrdil ustrezno izbiro.