Nam lahko narišete olimpijski smuk?

Kitajski zid 1. Feb 202211:34 > 14:08
Bernhard Russi v smukaški tekmovalni akciji. Foto: Guliverimage

V neobičajnih in v marsičem kar izrednih razmerah je jasno, da bodo zimske olimpijski igre, ki se bodo z otvoritveno slovesnostjo na stadionu Ptičje gnezdo začele v petek, drugačne in v marsičem ''neolimpijske''. A nekaj bo vendarle tako kot na glavnini predhodnih iger. Smukaško progo je tudi v kitajskem primeru oblikoval 73-letni olimpionik Bernhard Russi.

Več belih lis se spušča skozi gozdove in skalna pobočja Janqinga, kjer v februarju v povprečju zapade le nekaj manj kot tri centimetre snega. A ob praviloma zagotovljenih nizkih temperaturah, ki so prisotne tudi te dni, skrbi za brezhibno delovanje topov za umetno oziroma tehnično zasneževanje (več kot 280 so jih za zimske olimpijske igre pripravili Kitajci) ni bilo. Tudi proga za moški olimpijski smuk, prizorišče enega od vrhuncev olimpijskih iger, je že lep čas prekrita z zadostnimi količinami snega, katerega struktura naj bi bila zaradi izrazito suhega in hladnega ozračja podobna tisti v Koloradu.

Večja uganka je bila v zadnjih mesecih za vse smukače, ki se bodo v nedeljo podali v lov za kolajnami, sama podoba olimpijske proge. Zaradi epidemije novega koronavirusa je namreč odpadla generalka, ki bi jo Kitajci morali gostiti v obliki tekem svetovnega pokala. Aleksander Aamodt Kilde, Beat Feuz, Matthias Mayer in druščina bodo konfiguracijo in vse skrivnosti proge spoznali le na uradnih treningih.

Izhodišče bo tako enako za vse. Brez zakulisnih igric, ki so nekoč najbolj iznajdljivim, praviloma Avstrijcem, dovoljevale izvidnico. A nekdo vendarle do potankosti ve, kaj čaka smukače, med katerimi bodo tudi Boštjan Kline, Miha Hrobat in olimpijski debitant Nejc Naraločnik. Nekdo, ki ne bo tekmoval. Svoje je namreč na tekmah opravil. Tudi pred 50 leti, ko je postal olimpijski prvak. Zdaj je uradni ”dizajner” glavnine novih smukaških prog. Bernhard Russi.

Olimpijske proge: neznanka za vse. Foto: REUTERS/Edgar Su via Guliver

Olimpijski prvak, ki riše smuke

Dvakrat je bil najboljši smukač svetovnega pokala, ob tem še enkrat drugi ter po dvakrat tretji in četrti. Več kot desetletje je bil del najožje elite. Slavil je tudi okroglih deset zmag v svetovnem pokalu. Od njegovega največjega uspeha v karieri pa bo prihodnji teden minilo 50 let.

Na vrhuncu svoje kariere je tistega 7. 2. 1972, dve leti po naslovu svetovnega prvaka v Val Gardeni, najbolj učinkovito in najhitreje krotil nemirno podlago proge v Saporu ter postal olimpijski prvak v smuku. Štiri leta pozneje je moral avstrijski zvezdnik Franz Klammer prekositi samega sebe, da ga je lahko ugnal. Russi je nato v smučarski karavani vztrajal še štiri leta, nato pa je smuči postavil v kot.

Po koncu tekmovalne poti se je posvetil študiju arhitekturnega oblikovanja. Pri Mednarodni smučarski zvezi so hitro našli presečišče smučarske in študijske poti. Leta 1982, šest let pred olimpijskimi igrami v Calgaryju, so ga namreč prosili, če bi pregledal oblikovanje nove olimpijske smukaške proge. V svojem poročilu je predlagal kar nekaj izboljšal, predvsem drugačnih linij. S tem se je nehote začela kariera najbolj znanega oblikovalca smukaških prog.

Brez njega ni olimpijskega smuka

Zgodba ima svoje globoke korenine že v Russijevi tekmovalni karieri. Kot smukač je bil namreč znan po tem, da se je pogosto pritoževal nad tekmovalnimi progami. Tedanji predsednik FIS Marc Hodler mu tega ni zameril. Še več, prav on je bil tisti, ki ga je prvi predlagal za svetovalca v pripravi novih smukaških prog.

Olympiabakken v Kvitfjellu, Face de Bellevarde v Val d’Iseru, Grizzly v Snowbasinu pri Salt Lake Cityju, Banchetta v Sestriere in smuka v Jeongseonu ter na Rdeči poljani nad Sočijem. Vse proge imajo njegov podpis, kot tudi eden najbolj znanih in atraktivnih smukov na svetu – Ptice roparice v Beaver Creeku.

Pristopi so bili sicer različni. Ponekod se je odločil za preoblikovanje obstoječih prog, ponekod je posegel v neokrnjeno naravo. Ob tem je prehodil in presmučal na stotine kilometrov, študiral topografske karte, si ogledoval satelitske posnetke in nad prizorišči letel s helikopterjem. A vselej se je poskušal postaviti v kožo smukača in oblikovati izzivalno, a tudi varno progo.

Foto: Guliverimage

Zdaj tudi z naslednikom

Jasno je, da tudi olimpijska proga v Janqingu nad Pekingom ne bo dolgočasna. Russi jo je v sedemletnem projektu oblikoval v smučarskem središču Xiaohaituo, ki sicer premore vsega enajst kilometrov prog. Natančno 2.950 metrov dolga proga s štartom na 2.179 in ciljem na 1.285 metrih nadmorske višine naj bi v marsičem spominjala na Ptice roparice. Vključuje drsalne dele, zavoje, ki jih narekuje teren, strme odseke in dolge skoke.

Russi, ki je 20. avgusta dopolnil 73 let, pa je imel tokrat ob sebi pomočnika, ki se še vedno zlahka v preži poda na progo. To je njegov 30 let mlajši švicarski rojak Didier Defago, ki je kot prvi uradno preizkusil že progo za ZOI 2018. Zdaj je nekdanji smukač, sicer olimpijski prvak iz Vancouvra 2010, tudi uradno Russijev pomočnik in po vsej verjetnosti naslednik, torej tisti, ki bo risal olimpijske smuke po Russijevi dokončni upokojitvi.

V službi njenega veličanstva

Bernhard Russi, doma iz Andermatta v Švici, je v svojem življenju počel marsikaj. Švicarji ga poznajo tudi kot pronicljivega televizijskega komentatorja. A mnogi so ga na malih ekranih in velikih platnih videli, pa niso vedeli, da je to on. Leta 1969 je namreč nastopil kot eden od kaskaderskih smučarjev, ki v filmu V službi njenega veličanstva lovijo Jamesa Bonda. Toda snemanje v enem od filmov agenta 007 se za Švicarja ni dobro končalo. Ob padu si je namreč poškodoval vratna vretenca. A je okreval. In postal olimpijski prvak.

Komentari

Vaš komentar