Ob nadaljnjem padanju rezultatske krivulje v hitrih disciplinah in dejstvu, da je od zadnje slalomske točke minilo že več kot eno leto, predstavlja nesporno svetlo točko slovenskega alpskega smučanja. "Storil bom vse, kar je v moji moči. Če bo to dovolj za kolajno veleslalomskega seštevka, bo to lepa nagrada. Če mi ne uspe, bom vseeno lahko zadovoljen s sezono," pred zadnjim dejanjem tekmovalne zime razmišlja prvi slovenski reprezentančni adut Žan Kranjec, ki je v preteklih mesecih zgolj potrdil in okrepil položaj št. 1 slovenskega veleslaloma vseh časov.
“Hvala, se bom potrudil,” ob zaželeni sreči v zadnjem dejanju sezone skromno odvrne olimpijski podprvak Žan Kranjec. Morda se prav zaradi njegove zadržanosti, ki je povezana s privzgojeno delavnostjo in skromnostjo, redkeje znajde v medijih. Ni športnik, ki bi se trkal po prsih, ponujal odmevne izjave, skrbel za zvezdniško podobo … Govori predvsem na smučeh. In čeprav se pogosto neupravičeno zdi kar samoumeven, velja osvetliti dosežke 31-letnega veleslalomista iz Bukovice pri Vodicah in jih postaviti v širši smučarski kontekst.
Tako dobrega veleslalomista Slovenija še ni imela. Ne le smučarsko-tehnično, temveč to potrjujejo tudi rezultati. Je edini, ki se lahko pohvali z dvema zmagama v svetovnem pokalu (poleg njega ima zmago le še Boris Strel). Tudi v številu uvrstitev na stopničke močno prekaša vse predhodnike. Zbral jih je 14. To je natanko toliko, ko so jih skupaj zbrali Bojan Križaj (3×2, 4×3), Jure Košir (2×2), Mitja Kunc (2×2), Jure Franko (1×3) in Strel (1×1, 1×2). Poleg Franka je tudi edini z veleslalomsko olimpijsko kolajno, ob Križaju in Koširju pa edini s kolajno v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala.
Edina ”manjkajoča” lovorika je pravzaprav kolajna na svetovnem prvenstvu. S to se lahko pohali zgolj Boris Strel. Kranjec, ki predhodnike prekaša tudi po dolžini staža med elito, jo bo lovil prihodnje leto v Saalbachu, že v soboto pa ga prav tam čaka še zadnja tekma sezone. Znova je v boju za kolajno, ob tem pa je že jasno, da bo še sedmo zaporedno sezono končal v elitni veleslalomski sedmerici (WCSL), kar je daleč najdaljši aktivni niz.
Intervju: Žan Kranjec
Kakšen udarec je za vas predstavljala odpoved pokala Vitranc?
Seveda mi ni bilo vseeno. A ker je večji del konca tedna močno deževalo, je jasno, da bi bili tekmi resnično zelo slabi. Pravzaprav ju ne bi mogli izpeljati. Hitro sem obrnil novo stran. Z ekipo smo prilagodili program. Sprva smo dva dni trenirali v Reiteralmu, sledil je prost konec tedna, nato pa smo se preselili v Folgario. Zdaj sem v Saalbach, kjer bom opravil še zadnji lažji trening.
Zaključujete sedmo sezono v elitni slalomski sedmerici. Čutite, da imate še dovolj goriva?
Do konca sezone? Zanesljivo! Tudi za prihodnjo sezono se ne gre bati. Pravzaprav ne razmišljam o tem, koliko časa bom še tekmoval. Dokler čutim željo in motivacijo, me ne skrbi. Imam ogenj, ki me žene do izvedbenih meja. Ko ga ne bo, tudi rezultatov ne bo. Takrat bo čas za umik.
Trener Klemen Bergant nam je pred kratkim dejal, da tako dobro v svoji karieri še niste smučali. Se strinjate?
Da in ne. Vse je odvisno od pogojev. Predvidevam, da vam je to dejal v intervjuju po naših treningih v Podkorenu. Takrat sem se res našel in nizal dobro vožnje. Morda res celo najboljše v življenju, čeprav je takšna ocena nehvaležna. Žal ni vedno tako. Marsikaj je odvisno od razmer.
Znano je, kakšna podlaga vam je pisana na kožo. V kolikšni meri pa ste se v zadnjem obdobju spopadali z drugačnimi različicami, denimo s smučanjem po posoljeni progi?
Najbolj mi ustrezajo ledeni zimski pogoji. A verjamem, da sem lahko konkurenčen tudi na drugih podlagah. Je pa dejstvo, da mi led bolj ustreza, temu primerne pa so tudi moje nastavitve. Sol? Prav veliko takšnih tekem letos ni bilo. Tudi treningov. A verjamem, da sem lahko konkurenčen.
Vidno pa je, denimo na tekmah v Ameriki, da tudi na terenih, na katerih se ne počutite najbolj domače, poskušate izstopiti iz cone udobja. Gre za zavesten preskok?
Glede tega sem do sebe kar kritičen. Konkretno, v Aspnu v prvem nastopu zanesljivo nisem smučal na skrajnih mejah. V finalu sem imela težave, a sem poskušal preseči samega sebe. Posledično sem delal napake. Morda ste zato čutili, da sem šel iz cone obdobja. Nisem se počutil optimalno, priznam, a sem napadal. V preteklosti sem bil na tej ravni bolj zadržan. Pogosto sem, povsem nezavedno, tekme začenja na 99 odstotkih. To poskušam izkoreniniti.
Z vami se pogosto pogovarjamo tudi o opremi. Imate pred finalom želene odgovore?
Znova se lahko vrnem do pogojev. V določenih razmerah sem našel ustrezne in optimalne rešitve. Stežka pa bi dejal, da sem vedno zadovoljen z nastavitvami. A verjemite mi, da v svetovnem pokalu ni smučarja, ki bi po vsaki vožnji zadovoljno kimal. Je pa dejstvo, da stremim k vožnjam, med katerimi se počutim vrhunsko in se zavedam, da lahko počnem, kar želim. Žal vedno ni tako.
V domači vitrini imate srebrno olimpijsko kolajno in veleslalomski bron svetovnega pokala. Ste morda zaradi tega pred zadnjo tekmo vsaj malce razbremenjeni? Ste povsem osredotočeni na tekmo, ne meneč se za vrstni red ob koncu sezone?
Vem, da sem znova v igri za kolajno. Lagal pa bi, če bi dejal, da razmišljam le o tem. Zavedam se, da moram v prvi vrsti poskrbeti za dobro smučanje. Točke se bodo seštevale na koncu. Da, vrhunski rezultat lahko prinese končno uvrstitev med najboljšo trojico. Ni pa to tema, o kateri bi stalno razmišljal.
Ste edini slovenski smučar, ki meri tako visoko. Pritisk zaradi tega ni večji?
Ne, ne čutim ga. Zame se ni prav veliko spremenilo. Štefan Hadalin je na posameznih tekmah posegel visoko, a v veleslalomu sem pravzaprav že vrsto let pogosto sam. Morda sem se prav zaradi tega ustvaril dovolj debelo kožo. Ne razmišljam o tem, da so pričakovanja v veleslalomu največja.
Omenili ste Štefana Hadalina. S kakšnimi željami bi ga poslali v tekmovalni pokoj?
Naj poišče področje delovanja, ki ga bo veselilo. Naj bo srečen, tudi na splošno v življenju. To je najbolj pomembno. Verjamem pa, da bova ostala v dobrih odnosih in se še srečevala.
V eri Marcela Hirscherja smo bili pogosto dolgočasni z vprašanji o veleslalomski premagljivosti avstrijskega šampiona. Čutite, da se zgodba ponavlja?
Z Marcom Odermattom? Da, znova gre za neverjetnega tekmeca. Njegova statistika je impozantna. Kot tudi izvedbe na tekmah. Rad rečem, da je Marco celosten smučarski paket. Redko naleti na progo, na kateri ni povsem suveren. Na trenutke je bil videti ranljiv v Aspnu, a je hitro prišel na del proge, na katerem je storil razliko.
Kakšen je njegov odnos s tekmeci?
Dejal bi, da je bil prej omenjeni Hirscher precej bolj izoliran. Njega smo redko videli v skupnih prostorih za tekmovalce. Odermatt se lažje zlije z okolico.
Devet veleslalomov, devet zmag.
Izjemno, res. Vseeno verjamem, da je premagljiv.
Boj za srebro ali bron
Mali globus je bil že krepko pred sobotnim veleslalomom oddan nepremagljivemu Marcu Odermattu. Žan Kranjec je trenutno peti. Pred zadnjim dejanjem za drugim Filipom Zubčićem zaostaja 23 točk, med Hrvatom in Slovencem pa sta še Loic Meillard in Henrik Kristoffersen z 21 oziroma tremi točkami naskoka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!