Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Miha Hrobat je s četrtim mestom v smukaškem seštevku svetovnega pokala poskrbel za najboljši slovenski dosežek v tej disciplini v zgodovini, obenem pa postal šele drugi slovenski smučar s stopničkami v obeh hitrih disciplinah. Piko na i, torej kolajno, pa želi postaviti v prihodnji sezoni. Ta bo - olimpijska.
“Prepričan sem o tem, da sem sposoben priti med najboljše. Pogosto odločajo malenkosti in vem, da se bodo nekoč stotinke obrnile meni v prid. Da, vidim se tudi na stopničkah,” nam je v daljšem septembrskem intervjuju pripovedoval Miha Hrobat. V tistem trenutku je bila njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu 7. mesto. Obenem je bil to njegov edini rezultat med deseterico, v skupnem seštevku svetovnega pokala ni nikoli presegel 80 točk, najboljši končni izkupiček v smukaški razvrstitvi pa je bilo 22. mesto.
Pol leta pozneje 30-letni Kranjčan obžaluje, da je veter odpihnil zadnji smuk sezone, ki bi ga moral gostiti Sun Valley. Na ta način je namreč ostal brez možnosti, da bi napadel bronasto odličje v smukaškem seštevku svetovnega pokala. Ob trojnem švicarskem zmagoslavju ga je od zgodovinske kolajne na koncu ločilo pičlih sedem točk. Razočaranja ob tem sprva ni skrival, a je že kaj hitro premogel tudi dovolj treznosti za širši pogled. Ta priča o izjemni preobrazbi in najboljši sezoni slovenskega smukača.
V četrtem mestu (pred njim so se zvrstili le Marco Odermatt, Franjo Von Allmen in Alexis Monney) se zrcali izjemno stabilna sezona. O tem dovolj zgovorno priča podatek, da je 15. mesto v Val Gardeni Hrobatov daleč najslabši rezultat. Na osmih smukih je bil dvakrat tretji ter po enkrat 4., 5., 7., 9., 11. in 15. Čeprav še vedno velja pravilo, da so njegova manjša hiba daljši ravninski deli, pa je pravzaprav postal prvi slovenski smukač, ki je lahko povsem konkurenčen na vseh terenih in na vseh snežnih podlagah.
Doslej se je z najboljšima sezonama med slovenskimi smukači lahko pohvalil Andrej Jerman, ki je bil leta 2007 šesti in leto zatem sedmi smukač sezone. V prvem primeru je odskočil predvsem po zaslugi prvega in drugega mesta v Garmisch-Partenkirchnu, trikrat je bil med deseterico, še trikrat med dobitniki točk, trikrat pa je celo ostal praznih rok. Sezono zatem je bil bolj stabilen, ob tretjem mestu v Chamonixu se je še trikrat zavihtel med deseterico, najslabši rezultat pa je bilo 20. mesto. Hrobat je storil še korak dlje, manjkal je le drobec za prvo smukaško kolajno.
“Če potegnem črto pod sezono, moram ugotoviti, da je bila moja najboljša doslej. Veliko boljša kot prejšnje. Skupno četrto mesto v smuku je res zelo dober rezultat. Sem izjemno zadovoljen, presrečen. Tudi sicer sem naredil velik napredek,” poudarja Hrobat, ki je smukaški preboj oplemenitil še z velikim superveleslalomskim napredkom. Tudi v drugi hitri disciplini se je prebil med najboljše. V Kvitfjellu je bil celo tretji, tako da je po Boštjanu Klinetu postal šele drugi Slovenec s stopničkami tako v smuku kot tudi superveleslalomu.
Sezona preboja, ki je v grobem posledica zlitja z opremo, boljše telesne pripravljenosti, novega trenerskega podpisa, dozorelosti in preprostega tekmovalnega ”klika”, pa je v širšem kontekstu tudi svojevrsten smučarski unikum. Ne gre spregledati, da slovenska ekipa za hitri disciplini, ki je bila lani celo pred ukinitvijo, razpolaga s skromnimi sredstvi, da je v primerjavi s tehnološko najbolj razvitimi tekmeci pravi shirani palček in da je trener Aleš Brezavšček finančne ovire premeščal z dobršno mero iznajdljivosti, prilagodljivosti in, kot pravi sam, tudi gverilskimi akcijami.
To seveda ne more biti pravilo. Glavni trener ob tem upa na višji proračun, fizioterapevtsko pomoč in dodaten par rok. Ob tem pa dodaja: “Želim in upam, da bomo ohranili vse tiste pozitivne stvari, ki so nas pripeljale do tega trenutka. Imamo še nekaj rezerv. Letos so fantje sprejeli mojo filozofijo, skupaj smo jo pripeljali do sem. Treba je negovati to, kar imamo, torej ohraniti pluse, izničiti minuse, biti skromen, priden in deloven. Imamo šablono in lahko z veseljem vstopimo v novo sezono.”
“Nekaj smo si prihranili za prihodnje leto,” se je nasmehnil Brezavšček, zavedajoč se dejstva, da se doslej še nobenemu Slovencu ni uspelo dokopati do kolajne v smukaškem seštevku svetovnega pokala, kot tudi ne na velikem tekmovanju, torej na olimpijskih igrah ali svetovnem prvenstvu. Še več, če upoštevamo klasične discipline (smuk, superveleslalom, veleslalom, slalom in kombinacija) pri obeh spolih, skupno torej kar 10 kategorij, je prav moški smuk edina disciplina, v kateri Slovenija še nima tovrstne kolajne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje