Nika Prevc kmalu sama na vrhu

Foto: Profimedia

Po olimpijskih preizkušnjah v Predazzu, na katerih se je Slovenija veselila štirih odličij, se sezoni svetovnega pokala v smučarskih skokih danes in jutri nadaljujeta v Avstriji. Moški bodo leteli na Kulmu, ženske pa čakajo preizkušnje v Hinzenbachu. Prepričljivo vodilna tekmovalca letošnje zime sta Domen in Nika Prevc.

Brat in sestra iz najbolj skakalne družine na svetu sta se na olimpijski “premor” podala z veliko prednostjo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Domen Prevc ima deset posamičnih tekem (skupno pa 12) pred zaključkom sezone v Planici 625 točk prednosti pred Rjojujem Kobajašijem, še 68 točk več na tretjem mestu zaostaja Ren Nikaido, ki bo izpustil vsaj prvi dan na Kulmu. Pri ženskah ima Nika Prevc devet tekem pred premiernim zaključkom na Letalnici bratov Gorišek 486 točk naskoka pred najbližjo zasledovalko Nozomi Marujama.

Anže Lanišek diskvalificiran še pred svojim poletom

Smučarski skoki

14:42 3

Smučarski skoki

14:42 3

Nika in Domen spočite misli že usmerila proti Avstriji

Smučarski skoki

24. Feb 2026 0

Smučarski skoki

24. Feb 2026 0

Ker torej v zraku ni več vprašanja če, temveč kdaj bosta člana kranjskega Triglava tudi teoretično potrdila skupno zmago in s tem osvojitev velikega kristalnega globusa, smo se podali v zgodovinski pregled vseh kristalov, ki so jih v zimskih športih osvojili Slovenki in Slovenke.

Slovenija ima za zdaj osem velikih kristalnih globusov. Za prva dva je v zaporednih letih 1997 in 1998 poskrbel skakalec Primož Peterka, na naslednjega pa smo čakali 15 let. Z rekordno sezono 2012/13 je navdušila alpska smučarka Tina Maze, dve leti pozneje (2014/15) je za skupno zmago poskrbel deskar Žan Košir. Nato pa so žezlo spet prevzeli skakalci.

Pred točno desetletjem (2015/16) je rekorde v tej športni panogi podiral Peter Prevc, v sezoni, ki jo je zaznamovala pandemija koronavirusa (2020/21), pa smo dobili tudi prvo žensko skakalko na vrhu sveta – to je uspelo Niki Vodan (takrat še Križnar). Nika Prevc je njene uspehe nadaljevala in presegla v minulih dveh zimah (2023/24 in 2024/25), zdaj pa je na izvrstni poti, da postane sploh prva slovenska športnica s tremi velikimi kristalnimi kroglami.

Da bo zgodba popolna, bo v isti sezoni to uspelo še starejšemu bratu Domnu. Skupno bosta to deveti in deseti VKG za Slovenijo, od tega jih bo osem osvojenih v svetu smučarskih skokov. Kar polovica, torej pet od desetih, pa bo imela lastnika iz družine Prevc v Dolenji vasi v Selški dolini.

Nika Križnar Čajkovski 2021 — Foto: Guliverimage

Veliki kristalni globusi za Slovenijo (10*):

3: Nika Prevc 2023/24, 2024/25, 2025/26*
2: Primož Peterka 1996/97, 1997/98
1: Tina Maze 2012/13
1: Žan Košir 2014/15
1: Peter Prevc 2015/16
1: Nika Vodan 2020/21
1: Domen Prevc 2025/26*

*sezone še ni konec

Še nekoliko bolj bogat je pregled malih kristalnih globusov. V alpskem smučanju gre za zmago v seštevku ene izmed disciplin, v skokih v zadnjih letih zgolj za tekme na letalnicah, pa čeprav so v letih 1996-2000 ločenega podeljevali tudi za seštevek tekem na srednjih in velikih skakalnicah. Tudi v deskanju gre za ločeni disciplini (veleslalom in slalom), v smučarskih tekih pa za seštevka sprintov in razdalje.

Trije še v času Jugoslavije

Za prvi mali kristalni globus za Slovenijo je, čeprav takrat še pod zastavo Jugoslavije, v sezoni 1985/86 poskrbel danes žal pokojni Rok Petrovič. Najboljši je bil v slalomu, kar je leto pozneje uspelo rojaku Bojanu Križaju. Enak uspeh pa je še eno zimo kasneje (1987/88) v veleslalomu ponovila še Mateja Svet.

Skupno imajo alpski smučarji in smučarke osem globusov, slalomskega je dobila še Špela Pretnar, veleslalomskega in superveleslalomskega v tisti izjemni sezoni Tina Maze, kot zadnja pa se je zmag v skupnem seštevku smuka in kombinacije za Slovenijo veselila Ilka Štuhec pred devetimi leti.

Mali kristalni globusi za Slovenijo v alpskem smučanju (8):

Tina Maze 2 (veleslalom in superveleslalom 2012/13)
Ilka Štuhec 2 (smuk in kombinacija 2016/17)
Rok Petrovič 1 (slalom 1985/86)
Bojan Križaj 1 (slalom 1986/87)
Mateja Svet 1 (veleslalom 1987/88)
Špela Pretnar 1 (slalom 1999/2000)

Že letos povečana zbirka?

Izkupiček alpincev so v minuli sezoni že presegli smučarski skakalci. Za prva dva je sicer poskrbel Primož Peterka – v sezoni 1996/97 v poletih, sezono pozneje pa v seštevku skokov, ki ga od začetka 21. stoletja, kot že omenjeno, ne podeljujejo več.

Na letalnicah je bil v zimah 2009/10 in 2011/12 najboljši Robert Kranjec, naziv najboljšega letalca pa je kmalu prevzel Peter Prevc. Najstarejši brat je bil najboljši kar trikrat zapored (2014-2016). Pred štirimi zimami se je posebne nagrade veselil še Žiga Jelar, lani pa Domen Prevc, ki je piko na i postavil s svetovnim rekordom v Planici. Mali kristalni globus je olimpijski prvak z velike skakalnice za velik cilj označil tudi ob zaključke te sezone, ko ga bodo premierno podelili tudi skakalkam. Priložnost za Niko Prevc?

Mali kristalni globusi za Slovenijo v smučarskih skokih (9):

Peter Prevc 3 (poleti 2013/14, 2014/15, 2015/16)
Primož Peterka 2 (poleti 1996/97, skoki 1997/98)
Robert Kranjec 2 (poleti 2009/10, 2011/12)
Žiga Jelar 1 (poleti 2021/22)
Domen Prevc 1 (poleti 2024/25)

Oboji po štirikrat

Nista pa to edini disciplini, ki sta se veselili zmag v posebnih seštevkih. V smučarskih tekih je tako Slovenija zbrala štiri male kristalne globuse v sprintu: Petri Majdič je to uspelo trikrat, Anamariji Lampič pa pred selitvijo v biatlon enkrat.

Mali kristalni globusi za Slovenijo v smučarskih tekih (4):

Petra Majdič 3 (sprint 2007/08, 2008/09, 2010/11)
Anamarija Lampič 1 (sprint 2020/21)

Enak izkupiček so zbrali tudi deskarji. Dejan Košir (2001/2002), Žan Košir (2014/15) in Tim Mastnak (2018/19) so bili najboljši v seštevku paralelnega veleslaloma. Žanu, sicer dobitniku treh olimpijskih kolajn, pa je v tisti zmagovalni sezoni kot edinemu to uspelo tudi v paralelnem slalomu.

Mali kristalni globusi za Slovenijo v deskanju na snegu (4):

Žan Košir 2 (veleslalom in slalom 2014/15)
Dejan Košir 1 (veleslalom 2001/02)
Tim Mastnak 1 (veleslalom 2018/19)

Na svoj prvi kristal še vedno čakajo biatlonci, česar pa ne moremo trditi za smučarski kros. Danes že športno upokojeni Filip Flisar je bil v tej disciplini v sezoni 2011/12 najboljši v skupnem seštevku, a so pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) takrat namesto velikega podelili mali kristalni globus. Ta še vedno krasi vitrino vedno nasmejanega Mariborčana.

Skupna bilanca Slovenije torej? Osem velikih kristalnih globusov (kmalu še dva) ter 26 malih kristalnih globusov (v tej sezoni tudi v igri še za dva).