Norveška, ki po številu prebivalstva ni niti trikrat večja od Slovenije, je v Milanu in Cortini osvojila rekordno število zlatih medalj in še povečala prednost na vrhu najuspešnejših udeleženk v zgodovini zimskih olimpijskih iger. V čem se skriva skrivnost športnega fenomena Norvežanov, ki blestijo tudi v poletnih športih?

Norveška je najuspešnejša država v zgodovini zimskih olimpijskih iger. V Milanu in Cortini je osvojila rekordno število medalj.

Že res, da ji je kar šest zlatih medalj prinesel en sam športnik – Johannes Hoesfloth Klaebo, ki je postal najuspešnejši zimski olimpijec -, a tudi če izjemni smučarski tekač ne bi osvojil niti ene kolajne, bi bila Norveška še vedno najuspešnejša država letošnjih iger.

Letos so podrli vse rekorde

V Milanu in Cortini so Norvežani osvojili rekordnih 18 zlatih, ob tem pa še 12 srebrnih in 11 bronastih medalj.

Na drugem mestu so v tekmi za najuspešnejšo državo letošnjih iger s svojo rekordno bero kolajn končali Američani (12 zlatih, 12 srebrnih, 9 bronastih), na tretjem pa domačini Italijani (10 zlatih, 6 srebrnih, 14 bronastih).

Norveška je bila najuspešnejša država še na tretjih zimskih olimpijskih igrah v nizu, potem ko je bila najboljša že leta 2022 v Pekingu in leta 2018 v Pjongčangu, od 25 iger do zdaj pa je po številu osvojenih kolajn na vrhu končala še desetič.

Najuspešnejše države na ZOI 2026:

41 medalj – Norveška (18 zlatih, 12 srebrnih, 11 bronastih)
33 medalj – ZDA (12 zlatih, 12 srebrnih, 9 bronastih)
30 medalj – Italija (10 zlatih, 6 srebrnih, 14 bronastih)
…

Malček, ki je športni gigant

Dosežki Norveške, ki ima približno 5,7 milijona prebivalcev, so še toliko bolj izjemni, ker je prekosila zimskošportne velesile z veliko več prebivalci, kot so ZDA (342 milijonov), Kitajska (1,4 milijarde), Nemčija (84 milijonov), Italija (59 milijonov) in Kanada (40 milijonov).

Ne samo v zimskih športih, v katerih bi naštevanje vseh olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov oziroma prvakinj, ki prihajajo z Norveške, zahtevalo preveč prostora in časa. Norvežani so zelo uspešni tudi v številnih drugih športih.

Ne samo v zimskih športih, blestijo tudi drugje

Erling Haaland je eden najboljših in trenutno tržno najbolj vreden nogometaš na svetu (Transfermarkt ga ocenjuje na 200 milijonov evrov), v samo svetovno nogometno špico spada tudi Martin Odegaard.

Aga Hedeberg je leta 2018 postala dobitnica zgodovinske prve zlate žoge za ženske. Norveške nogometašice so nekdanje svetovne in dvakratne evropske prvakinje.

Norvežani imajo olimpijske prvake v atletiki (Jakob Ingebrigtsen, Karsten Warholm in Markus Rooth), nekdanjo številko dve svetovnega tenisa, trikratnega finalista turnirjev za grand slam in Caspeja Ruuda, enega najboljših golfistov na svetu Viktorja Hovlanda.

Odlični so tudi v rokometu. Norveška moška rokometna reprezentanca je v zadnjem desetletju dvakrat postala svetovna podprvakinja, ženske pa so še uspešnejše.

Norvežanke so trikratne olimpijske prvakinje, zmagale so tudi na zadnjih igrah v Parizu leta 2024, in so aktualne svetovne prvakinje. Zelo uspešne so tudi na klubski ravni, rokometašice Vipers Kristiansanda so med letoma 2021 in 2023 trikrat v nizu postale evropske prvakinje.

Knut Holmann je trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak v kajaku. Kolesar Thor Hushovd je nekdanji svetovni prvak v cestnem kolesarstvu. Solfrid Koanda je aktualna olimpijska prvakinja v dvigovanju uteži.

Na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 so Norvežani olimpijske prvake dobili tudi v odbojki na mivki (Anders Mol in Christian Soerum).

Najuspešnejše države v zgodovini ZOI:

451 medalj – Norveška (167 zlatih, 152 srebrnih, 132 bronastih)
428 medalj – Nemčija (150 zlatih, 145 srebrnih, 133 bronastih)
330 medalj – ZDA (116 zlatih, 121 srebrnih, 93 bronastih)

V čem je skrivnost norveških uspehov?

Kaj je skrivnost takšnih rezultatov za državo, ki ima 260-krat manj prebivalcev kot Indija, 60-krat manj od ZDA, 26-krat manj kot Rusija ali pa, če hočete, 15-krat manj od Nemčije, 11-krat manj od Italije in 8-krat manj od Kanade?

Začnimo pri podnebju in terenu, ki sta na Norveškem idealna za zimske športe in kot zagotovo zelo pomembna dejavnika.

Zimski športi – sploh tek na smučeh in biatlon, ki sta na Norveškem najbolj priljubljena športa – so del nacionalne identitete in tudi tamkajšnjega šolskega sistema. Norvežani zase pogosto pravijo, da so “rojeni s smučmi na nogah”.

Loterija vloži več sto milijonov evrov na leto za šport

Ne gre pozabiti niti tega, da je Norveška ena najbogatejših držav na svetu glede na dohodek na prebivalca, velik del denarja pa vlaga v šport.

Največji delež prispeva loterija, ki skoraj dve tretjini svojega vseh sredstev, več sto milijonov evrov na leto, prispeva za šport. Veliko denarja v šport vlagajo tudi občine, na Norveškem pa je zelo močno razvito tudi prostovoljstvo.

Norveška ima več kot deset tisoč lokalnih športnih klubov, kar znese nekje enega na 500 prebivalcev. Norveški model temelji na široki piramidi: ogromna baza pomeni večjo verjetnost, da se iz nje razvije vrhunski talent.

Leta 2018 je bilo ocenjenih, da je kar 93 odstotkov norveških otrok vključenih v zimske športe.

Med otroki pomen dajejo zabavi in ne rezultatom

Zelo specifično je za Norvežane tudi to, da v mladinskem športu dajejo manj poudarka na tekmovalnosti in zgodnji specializaciji. Rezultatov na tekmah ekipnih športov za otroke do 12. leta ne beležijo. Veliko večji pomen kot rezultatom v otroškem obdobju pripisujejo zabavi.

Prepričani so, da je zaradi tega manj otrok razočaranih in ne opustijo športa, še preden bi lahko razvili svoj potencial. To ustvarja kulturo, kjer šport ni stresna tekma za preživetje, ampak naravni del odraščanja.

Velik poudarek na Norveškem dajejo tudi sodelovanju, komunikaciji in skrbi drug za drugega.

“Smo zelo bogata država, vendar verjamemo v bolj socialističen način delovanja. Uspeh mora izhajati iz trdega dela in skupnosti,” je za CNN povedal Geir Jordet, profesor na Norveški šoli za športne vede v Oslu.

Ekipni duh je na Norveškem institucionalna vrednota, ne le retorika, zato po uspehih iz ust norveških športnikov in športnic pogosto slišimo zahvale na račun trenerjev, fizioterapevtov, maserjev, serviserjev in tako naprej …

Baza, potrpežljivost, kultura sodelovanja …

Množična baza, potrpežljivost v razvoju, vlaganje, specializacija, kultura sodelovanja in nacionalna identiteta, ki šport dojema kot skupno dobro, so poskrbeli, da je Norveška skozi desetletja postala morda največji svetovni športni fenomen. Nov dokaz smo v zadnjih tednih dobili nedaleč od slovenske meje.

Ko smo že pri Sloveniji – ta pregovorno velja za državo, ki ima kljub majhnosti številne izjemne športnike. Luka Dončić, Tadej Pogačar, Anže Kopitar, Domen Prevc, Jan Oblak, Benjamin Šeško, Janja Garnbret, Nika Prevc, Tina Šutej … Če naštejemo le nekaj aktualnih. Zagotovo smo ob tem na koga pozabili.

V vseh pogledih krepko tudi pred Slovenci

Toda tudi Slovenija kot nesporni športni fenomen Norveški v tem pogledu ne seže niti do kolen. Ne verjamete?

Norveška, ki ima manj kot trikrat več prebivalcev kot Slovenija, je na 53 poletnih in zimskih olimpijskih igrah osvojila neverjetnih 618 medalj (v povprečju skoraj 12 na igre na olimpijske igre), od tega 213 zlatih (več kot štiri na igre).

Slovenija je v 19 olimpijskih igrah zbrala 59 kolajn (dobre dve in pol na igre), od tega je bilo 16 zlatih (v povprečju manj kot ena na igre). Bodi dovolj …

Namesto Erling Haaland je postal kralj zimskih olimpijskih iger

Smučarski teki

24. Feb 2026 0

Smučarski teki

24. Feb 2026 0

Človek s 13 jaknami: senzacija letošnjih olimpijskih iger

Zimski športi - ostalo

19. Feb 2026 1

Zimski športi - ostalo

19. Feb 2026 1

Nevidni Američan, ki v Milanu piše zgodovino

Zimski športi

17. Feb 2026 0

Zimski športi

17. Feb 2026 0

Najbogatejša olimpijka, kitajska multimilijonarka iz ZDA

Zimski športi

12. Feb 2026 0

Zimski športi

12. Feb 2026 0