Po uspešnih igrah v Italiji pogled že usmerjen proti francoskim Alpam

Foto: Profimedia

Medtem ko bo z nedeljsko sklepno slovesnostjo v Veroni padel zastor nad uspešnimi 25. zimskimi olimpijskimi igrami, se pogled športnega sveta že usmerja proti naslednjemu zimskemu spektaklu pod petimi krogi. Tega bodo leta 2030 gostile francoske Alpe, kjer prireditelji na krilih bogate olimpijske dediščine obljubljajo inovativen in razpršen športni praznik, ki bo segal vse do Azurne obale.

Z zaključno slovesnostjo v Veroni bo v nedeljo padel zastor nad 25. zimskimi olimpijskimi igrami. S štirimi odličji so bile uspešne tudi za slovenske športnike, med katerimi številni že usmerjajo pogled proti naslednjemu tekmovanju pod petimi krogi.

Že po poletnih igrah leta 2028 v Los Angelesu se bo olimpijski ogenj ponovno vrnil na staro celino. Znova v Alpe, le da francoske. Mednarodni olimpijski komite je namreč julija 2024 uradno odobril kandidaturo francoskih Alp, s čimer je utrdil sloves Francije kot ene najboljših gostiteljic enega največjih športnih tekmovanj na svetu.

To še zdaleč ne bo prvi ples Francije z zimskimi igrami. Pravzaprav ima država izjemno bogato zgodovino z dogodkom, saj je zimske olimpijske igre gostila že trikrat. Prvič v Chamonixu leta 1924, nato v Grenoblu leta 1968 in nazadnje v Albertvillu leta 1992. Vsake od teh iger so pustile trajen pečat, za leto 2030 pa Francozi obljubljajo, da bodo gradili na tej bogati zapuščini. Izbor francoskih Alp je obenem tudi dokaz njihovega nedavnega uspeha, saj je Pariz pred le dvema letoma priredil bleščeče poletne olimpijske igre, na katerih so domači športniki osvojili rekordnih 64 odličji.

Igre čez štiri leta – na sporedu bodo med 1. in 17. februarjem – bodo v marsikaterem pogledu podobne letošnjim, saj bodo izredno razpršene in se bodo tako rekoč odvile po celotnih francoskih Alpah, vključno z Azurno obalo. Olimpijski duh bo tako mogoče začutiti v Nici, Brianconu, Savoji in Visoki Savoji.

Za nameček mnoga od teh prizorišč že imajo bogat olimpijski pedigre: drsališče v La Plagneju, skakalnici v Courchevelu, smučarska proga Roc de Fer v Meribelu so namreč igrale glavne vloge že na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992, kar bo po mnenju prirediteljev v tekmovanje vneslo dodaten občutek nostalgije.

Prizorišča ZOI 2030

Območje Visoke Savoje: Tek na smučeh, olimpijska vas

Savoja: Alpsko smučanje, smučarski skoki, nordijska kombinacija, sankaški športi, olimpijska vas

Briancon: Smučanje in deskanje prostega sloga, olimpijska vas

Nica: Hokej na ledu, umetnostno drsanje in hitrostno drsanje, kerling

“V okviru vizije želimo ohraniti pionirski duh, ki je vedno gnal organizacijo olimpijskih in paraolimpijskih iger v Franciji. Prav tako si prizadevamo za inovacije in odločno gledamo v prihodnost,” je v začetku meseca povedal predsednik organizacijskega odbora Edgar Grospin. “Olimpijske in paraolimpijske igre 2030 bodo odprte svetu, odprte goram. Bile bodo inovativne, stremeli pa bomo k premikanju meja, raziskovanju novih občutkov in ustvarjanju novih obzorij,” je še pristavil.

Albertville bo po letu 1992 znova gostil olimpijske igre. Foto: Profimedia

Prizorišče otvoritvene slovesnosti zaenkrat ostaja neznanka, kar doda kanček zanimivosti dogajanju, bo pa zato bržkone ogromno pozornosti požel zaključek tekmovanja pod petimi krogi. Prvič v zgodovini zimskih olimpijskih iger bo potekalo izven stadiona, in sicer na obali Promenade des Anglais v Nici.

Proračuna za igre v višini 2,1 milijarde evrov je Francija sprejela oktobra lani in s tem naredila pomemben organizacijski korak. Od skupnega zneska bo 26 odstotkov priteklo iz javnih sredstev, 362 milijonov evrov bo zagotovila država, preostanek pa bo porazdeljen med regijami gostiteljicami. Preostalih 74 odstotkov bodo pokrili z zasebnimi prihodki od medijskih pravic, sponzorskih pogodb, licenciranja, gostinstva in prodaje vstopnic.