Prva zvezdnica letošnjih iger. Vsi vemo, zakaj

Jutta Leerdam. FOTO: Profimedia.

Nizozemska hitrostna drsalka Jutta Leerdam je bila že pred ponedeljkovo zmago in olimpijskem rekordu po mnogih parametrih najbolj znana športnica letošnjih olimpijskih iger. Pa ne zaradi športnih dosežkov.

Že res, da je bila za mnoge največja zgodba letošnjih olimpijskih iger vrnitev Lindsey Vonn in napad na drugo smukaško olimpijsko zlato medaljo po Vancouvru in letu 2010, ki pa se je končala klavrno. S padcem, zlomom in novim helikopterskim prevozom v bolnišnico.

Toda kot globalno še bolj prepoznavna športnica letošnjih olimpijskih iger je v Milano, kjer potekajo tekmovanja v hitrostnem drsanju, pripotovala Jutta Leerdam.

To potrjuje tudi število sledilcev, ki jih ima Nizozemka na družabnih omrežjih. Na Instagramu ima kar 5,5 milijona sledilcev (Vonn jih ima 3,2), še 2,2 milijona pa jih najdemo na TikToku (Vonn na tej platformi ni prisotna).

Iz obrobnega športa na svetovne naslovnice

Hitrostno drsanje je na Nizozemskem eden najbolj priljubljenih športov, nenazadnje so Nizozemci in Nizozemke v tem športu osvojili že več kot 130 olimpijskih medalj, globalno pa gre za obrobni šport, ki nekaj pozornosti dobi le v času največjega zimskega športnega dogodka na svetu.

Leerdam tako priljubljena seveda ni zaradi uspehov v športu, v katerem sicer spada med najboljše na svetu, pač pa zaradi zgodbe, ki jo je zgradila izven tekmovališč.

Nizozemka že več let nosi neuraden naziv ene najlepših in najbolj seksapilnih športnic na svetu, s katerim se je prek družabnih omrežij prebila v širšo popkulturno sfero.

Že pred igrami je dvignila veliko prahu

Leerdam je v zadnjih letih zgradila blagovno znamko, s katero služi precej več kot vse njene tekmice skupaj, živi pa precej zvezdniško življenje.

Nenazadnje temu pritrjuje tudi način, na katerega je pripotovala na letošnje olimpijske igre – z zasebnim letalom, ločeno od nizozemske reprezentance, in preskočila tudi slovesno otvoritev letošnjega zimskega spektakla.

Veliko prahu je dvignila tudi z odločitvijo, da pred tekmovanjem ne bo na voljo medijem in bo z oboževalci komunicirala le prek svojih kanalov na družabnih omrežjih.

“Je precej arogantna, vede se kot diva,” so ob tem povedali nekateri nizozemski novinarji, toda njene sotekmovalke, trenerji in preostali akterji nizozemskega hitrostnega drsanja pravijo, da ne gre za aroganco.

Z največjih tekmovanj ima že kup medalj

“Že od nekdaj je živela po svojih pravilih,” pravijo tisti, ki jo poznajo najbolje, in dodajajo, da je tak vzorec prisoten že skozi njeno celotno tekmovalno kariero.

Že od takrat, ko je z 18 leti postala mladinska svetovna prvakinja in se v poznejših letih v svojem športu uveljavila kot ena najboljših na svetu, naj bi se obnašala zelo podobno.

Pozneje je medalje nizala eno za drugo. S svetovnih prvenstev jih ima že 13, od tega sedem zlatih, z evropskih prvenstev pa sedem, kar šest zlatih.

Pred Milanom je vrhunec kariere doživela na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je osvojila srebrno kolajno.

Še nikoli toliko pompa kot letos

Toda na letošnje olimpijske igre je 27-letna Nizozemka prišla kot še precej bolj prepoznaven obraz. Razlog za to je ljubezensko razmerje z enim največjih spletnih vplivnežev na svetu, Jakeom Paulom, s katerim sta v zvezi od leta 2023, lani pa sta se tudi zaročila.

Dve leti starejši Američan, ki jo v Italiji spremlja s tribun in kot velik podpornik ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozornost zbuja tudi zaradi glasnih komentarjev na družbenih omrežjih o politiki in kulturi v ZDA.

Med drugim je, podobno kot Trump, kritiziral portoriškega glasbenega superzvezdnika Bad Bunnyja med polčasom letošnjega Super Bowla, na udaru kritikov pa se znašel tudi zato, ker si je tekmo ameriške ženske hokejske reprezentance ogledal v družbi ameriškega podpredsednika J. D. Vancea.

V središču pozornosti se je znašel tudi s čustvenim odzivom ob Juttinem trenutku kariere, toda v ponedeljek je bila kljub vsemu naslovna zgodba Leerdam in njen sijajen olimpijski nastop.

Uspeh kariere v Milanu

V hitrostnem drsanju na 1000 metrov je v nabito polni dvorani v Milanu pred več kot 7000 gledalci z novim olimpijskim rekordom 1:12,31 za 28 stotink prehitela rojakinjo Femke Kok, ki je malo pred njo prav tako dosegla nov olimpijski rekord, in se okitila s prvim naslovom olimpijske prvakinje.

Branilka naslova iz Pekinga, Japonka Miho Takagi, se je morala z rezultatom 1:13,95 zadovoljiti z bronasto medaljo.

“Vedela sem, da si utrujenosti ne smem dovoliti. Rekla sem si, da imam 80 let, da si od tega opomoreš. Utrujena bom lahko potem. Nisem želela živeti s tem obžalovanjem. Spomnila sem se, kako trdo sem garala za ta uspeh,” je po nastopu kariere razlagala objokana Leerdam, ki je v najbolj primernem možnem trenutku dokazala, da ni samo lepa, ampak tudi zelo dobra športnica. Ena najboljših na svetu.

Pred njenim sta padla že dva rekorda, ampak …

Toda ob tem mora biti tudi ona poštena in priznati, da – če ne bi bila to, kar je zunaj športnih aren – njena zgodba še zdaleč ne bi bila tako odmevna, kot je.

Morda veste, katera dva športnika sta olimpijska prvaka v hitrostnem drsanju v Milanu postala pred njo?

Na 5000 metrov je bil najboljši Norvežan Sander Eitrem, na 3000 metrov pa je zmagala Italijanka Francesca Lollobrigida. Oba sta, tako kot Leerdam, ob zmagah postavila olimpijska rekorda, pa verjetno zanju verjetno niste slišali. Zakaj le?