Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Prenovljeno vodstvo alpskih disciplin načrtuje spremembe, mesec in pol pred začetkom sezone pa se sooča s številnimi težavami, ki so v dobršni meri povezane s financami, delovnim ustrojem in neenotnostjo.
Ilka Štuhec je potegnila črto pod prvi del južnoameriških priprav, v Čile pa se bo vrnila čez dva tedna. Tudi moška ekipa za hitri disciplini na čelu z Miho Hrobatom je priprave na južni polobli razdelila na dva dela. Nov trend, ki je predvsem odgovor na slabe razmere na evropskih ledenikih v septembru in oktobru, so sprejeli tudi v ženski ekipi za tehnični disciplini, ki je že zagrizla v drugi del treningov v Argentini. Le Žan Kranjec se je po drugi strani s svojim novim štabom odločil za dosedanji koncept, tako da bo zadnji del priprav opravil na evropskih ledenikih.
In medtem ko trenerji poročajo o kakovostnih pripravah, pa izzivov ne manjka v pisarnah Smučarske zveze Slovenije. Stanje v alpski panogi je vse prej kot rožnato. V prvi vrsti uradno zaradi rdečih številk. Alpince bremeni 842 tisoč evrov dolga. Od tega skoraj pol milijona panoga dolguje sosednjim pisarnam pod okriljem SZS. Vodstvo slednje je zdaj določilo triletni rok za skok na zeleno vejo, v načrtu panoge za sezono 2024/25 je znižanje dolga za 118 tisočakov.
”O skrb vzbujajočem finančnem stanju nismo bili seznanjeni, ugotovitev realnega stanja je posledica temeljite analize. Rezerve so tudi v delu strokovnih služb in v komunikaciji s klubi. Nabrana izguba ter opisano stanje je tisto, kar bo nedvomno zaznamovalo moj mandat in mandat odbora, določene vplive pa bo imelo tudi na program, ki sem ga predstavil ob moji kandidaturi,” v luči nove sezone poudarja predsednik alpskega zbora in odbora Janez Bijol.
Kot je razvidno iz načrtov, panoga za alpsko smučanje za novo sezono načrtuje 3.822.645 evrov prihodkov, pri čemer del sponzorskih prihodkov še ni pogodbeno zagotovljen, negotovost pa ostaja tudi pri načrtovanih prihodkih iz naslova domačih tekem svetovnega pokala. Kar 44 odstotkov prihodkov morajo sicer tržniki pridobiti pri pokroviteljih, slabih 18 odstotkov je javnih virov, podoben delež odpade na opremljevalce, 11 odstotkov na medijske pravice, preostanek pa obsega ostale prihodke, kamor spadajo tudi povračila stroškov samih tekmovalcev.
Prav uvajanje samoprispevkov smučarjev dviguje veliko pragu, tako med samimi deležniki kot tudi klubi. Plačevanja so opravičeni le najboljši smučarji s statusom A, pri čemer pa sta izjemi Ana Bucik in Neja Dvornik. Obema je vodstvo reprezentanc naložilo visoke prispevke, in sicer s pojasnilom, da sta s trenerji vztrajali pri obsežnih programih. Poleg tega je znova strošek kondicijskih trenerjev v poletnih mesecih v celoti padel na ramena smučarjev in smučark.
V proračunu za novo sezono je sicer predvideno, da bo za programe namenjenih približno 2,5 milijona evrov, od tega 530 tisoč za mladinski in otroški program, kar je ena od zavez novega vodstva. Program moških reprezentanc je ovrednoten na 955 tisoč evrov, od tega 562 tisoč za tehnični, 393 tisoč pa za hitri disciplini. Za dekleta je skupno predvidenih deset tisočakov več, razdelitev pa je naslednja: hitri disciplini SP: 156 tisoč, tehnični disciplini 593 tisoč, evropski pokal – 216 tisoč evrov.
Finančne načrte mora skupaj s seznami reprezentanc in poročili za preteklo sezono potrditi še zbor panoge za alpsko smučanje. Ta se bo vnovič sestal prihodnji ponedeljek, potem ko je zadnja seja zaradi pomanjkljivega gradiva odpadla. Dogajanje je vnovič razgalilo dejstvo o precejšnji neenotnosti v smučarski bazi, del folklore pa je tudi iskanje krivcev na nastali položaj. Novi vodja panoge Matjaž Šarabon je ob orisu stanja javno potožil, da ”dodatno tveganje lahko predstavlja tožba bivšega vodje reprezentanc (Janeza Slivnika; op. a.) in nejasnosti pri eni od večjih sponzorskih pogodb”. Reševanje teh dveh vprašanj je sicer prevzela glavna pisarna SZS.
Slabo popotnico za novo sezono predstavljajo tudi trenja med vodstvom panoge in strokovnim svetom. Kot je razvidno iz poročila vodje panoge, je mnoge zmotila trenerska izbira Žana Kranjca, torej Mihe Verdnika, ki, kot kaže, pri delu donedavnih tesnih sodelavcev ne uživa zaupanja, pa čeprav je bil izrecna želja najboljšega slovenskega smučarja.
Šarabon sicer vztraja, da bo prihodnja sezona zaradi poznega imenovanja in zapletenih postopkov ter zamud prehodna. ”Tekmovalna pričakovanja v sezoni 2024/25 so pri tekmovalkah in tekmovalcih svetovnega in evropskega pokala dokaj visoka, naš fokus pa se mora usmeriti predvsem v postopno izboljšanje pripravljenosti in rezultatov mladincev, da zapolnimo vrzel med njimi in evropskim pokalom. To se lahko zgodi do konca naslednjega olimpijskega ciklusa,” poudarja Šarabon, ki bo torej utrip med klubi in regijami lahko znova začutil prihodnji ponedeljek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje