Z uvodnimi štirimi konci tedna nove zimske sezone v skakalni konkurenci so zagotovo najbolj zadovoljni v nemškem in avstrijskem taboru. O njihovi prevladi, nepričakovanem nosilcu rumene majice in slovenskem prebujanju smo se pogovarjali z Jernejem Damjanom.
Za nami je osem posamičnih tekem zimske sezone svetovnega pokala v moški konkurenci, skupno je bilo torej podeljenih 24 nagrad za najboljše tri. Le trikrat – Švicar Gregor Deschwanden (dvakrat) in Norvežan Kristoffer Eriksen Sundal – se je zgodilo, da na odru za zmagovalce ni stal skakalec iz Nemčije ali Avstrije. Tudi v skupnem seštevku je v deseterici kar sedem tekmovalcev iz teh dveh držav – ob Deschwandnu in Sundalu je zraven še en Norvežan Marius Lindvik.
Podobno kot že na začetku lanske sezone sta ti dve naciji korak pred konkurenco. “Težko je reči, kaj je razlog. V tem trenutku, vsaj zadnji vikend, se je že malce pokazalo, da tudi drugi niso predaleč stran. Avstrijci in Nemci imajo nekaj več, tako kot so imeli lani na začetku sezone. Karkoli rečem, bom ugibal. Si ne upam. Vidimo lahko, da imajo nekaj, česar drugi nimajo. Kaj točno, pa je res težko reči. A prepričan sem, da se bo to zelo hitro poravnalo,” je o nemško-avstrijski prevladi na začetku sezone za Sportklub dejal Jernej Damjan.
Nekdanji skakalec, zdaj pa strokovni komentator na televiziji Eurosport, ki od blizu spremlja dogajanje v skakalnem cirkusu, si preobrat obeta že v prihodnjih tednih. “Ostali jih lovijo, čeprav so upali, da bodo s spremembami in novimi pravili pri dresih to malce izničili. Zelo dober pokazatelj bo novoletna turneja, ko bo spet čas za nove drese. Mogoče se takrat zgodi sprememba. Kaj so Avstrijci in Nemci ’pogruntali’ v zadnjih dveh letih, da tako silovito začenjajo sezono … Lahko špekuliram in ugibam, ampak točnega razloga ne vem.”
Človek na mestu
Najlepše presenečenje nove zime je zagotovo 34-letni Nemec Pius Paschke, ki je na osmih tekmah kar petkrat zmagal, po enkrat je bil še drugi in tretji. Najslabši rezultat je zabeležil na drugi tekmi v Ruki, ko je bil sedmi. Veteran preseneča tudi Damjana.
“Ampak samo v pozitivnem smislu. Zelo mu privoščim, ker vem, koliko let se je boril. Pa ne samo z rezultati, ampak že s tem, da je sploh prišel v nemško ekipo. Že lansko sezono je odlično začel, nato je sledil kar velik padec forme. Letos pa sanjski začetek, ne samo zanj, za kogarkoli. Takšnega začetka že dolgo nismo videli. Res mu privoščim, vesel sem zanj. Dobro ga poznam, skakala sva skupaj. Sam velikokrat skakalce ocenjujem kot osebnosti, saj jih vse poznam. Pius je človek na mestu, res je simpatičen,” je 41-letni Ljubljančan hvalil nosilca rumene majice.
Ta je trenutno v izjemni formi, obenem pa deluje še zelo sproščen. “Pri skokih se veliko govori o sproščenosti. Veliko tekmovalcev jo išče, ampak eno jo je najti, drugo pa je reči, da jo moraš najti. To drugo je precej težko. Sliši se preprosto, a to je ena najtežjih stvari za doseči v skokih. Nič se ne da na silo. Po navadi manj kot ti gre, večja je želja po tem, da bi ti šlo. V takšnih situacijah je telo še bolj pod stresom in napeto. V takšnih trenutkih je res umetnost najti sproščenost,” je dodal Damjan.
Majhno okno napake
Svetovni pokal se ta konec tedna nadaljuje v Engelbergu, ki je v preteklosti že prinesel veliko zadovoljstva v slovenski tabor. Kaj pričakuje Damjan?
“Tisti, ki si upa staviti proti Paschkeju in reči, da ne bo zmagal, tvega več kot tisti, ki ga postavlja na mesto favorita. Res je dokazal, da je skoraj nepremagljiv. Po navadi se stvari v Engelbergu začnejo malo obračati, še dodatno pa se ’prečešejo’ na novoletni turneji. Želim si, da se še kaj spremeni. Michael Hayboeck je dokazal, da je našel nekaj več. Tudi Halvor Egner Granerud se ne zdi daleč. V Neustadtu so bile razmere zelo poštene, takrat se pokaže, kako malo je potrebno, da padeš nazaj. Takšen primer je Andreas Wellinger, ki je v petek in v soboto skakal odlično, v nedeljo pa je bil precej zadaj. Zelo majhno je okno napake, ki ga dopušča raven tekem svetovnega pokala.”
Vedno tudi presenečenja
Toda po Engelbergu, kjer se bodo skakalci ustavili ta konec tedna, in božičnih praznikih že sledi prvi vrhunec sezone – novoletna turneja. In z njo visoka pričakovanja nemške javnosti, ki na domačega zmagovalca čaka že od leta 2002 in Svena Hannawalda.
“Tudi če Paschke kdaj pomisli, da je kdo drug prvi favorit, se moti. V tem trenutku res tako prevladuje, da nihče drug ne more biti prvi favorit. To bo zanj nova izkušnja. Iz zgodovine turneje pa vemo, da je to tekmovanje vedno nekaj posebnega. In da lahko pričakujemo tudi kakšno presenečenje,” je naš sogovornik dejal o vodilnem Nemcu. Kot morebitni presenečenji pa izpostavil že zmagovalca turneje štirih skakalnic – Japonca Rjojuja Kobajašija in Norvežana Graneruda.
V težkih trenutkih se je znal odlično odzvati
Veseli dejstvo, da sta v Titisee-Neustadtu na jugu Nemčije minuli konec tedna dvig forme nakazala tudi Slovenca Timi Zajc in Anže Lanišek. Prvi je bil v soboto peti, drugi pa v nedeljo četrti, le štiri desetinke točke od stopničk.
“Ta vikend sem bil zelo vesel za Anžeta Laniška, pri katerem se je videlo, da je zadihal in skakal drugače kot na prvih tekmah. Najlepše je bilo po zadnjem skoku videti zadovoljstvo in njegove geste,” je dejal Damjan, ob našem vprašanju, kaj manjka ostalemu delu ekipe, pa je priljubljeni Jajc izstrelil:
“Občutek imam, da manjka Peter Prevc. Ne samo rezultatsko, ampak tudi drugače je bil veliki vodja ekipe. Vedno, sploh pa v težkih trenutkih se je znal odlično odzvati. Celotna ekipa ga pogreša in bo potrebovala še nekaj časa, da zapolni luknjo, ki jo je Peter ob odhodu pustil za sabo. Mogoče jim bo malce lažje v Engelbergu, kamor gre Peter zraven.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje