Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Pred natanko tednom dni se je v Trondheimu zaključilo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Kakšno tekmovanje so organizirali Norvežani in kako bo afera, ki so jo zakuhali njihovi tekmovalci, vplivala na smučarske skoke, smo se pogovarjali z Jelkom Grosom. V intervjuju je med drugim pokomentiral izjemne uspehe slovenskih tekmovalcev na severu Evrope, debata pa je stekla tudi o Planici, ki bo čez manj kot dva tedna gostila finale svetovnega pokala.
Jelko Gros je oseba številnih funkcij, a prav vse so povezane s smučarskimi skoki, v katere je vpet že več desetletij. Pred tridesetimi leti je kot trener skupaj s Primožem Peterko osvojil drugi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu, pozneje je postal vodja planiških tekmovanj, danes pa je direktor oziroma vodja Nordijskega centra Planica.
Triinšestdesetletnik, sicer po rodu Tržičan, je prav tako tudi tehnični delegat tekem smučarskih skakalcev in skakalk, širša slovenska javnost pa ga zelo dobro pozna kot strokovnega televizijskega komentatorja smučarskih skokov. V tej vlogi je pospremil tudi zadnje svetovno nordijsko prvenstvo v Trondheimu, s katerega so se slovenski tekmovalci vrnili s štirimi zlatimi in enim srebrnim odličjem, močno pa ga je zaznamovala tudi norveška afera z dresi.
Gospod Gros, kakšno svetovno prvenstvo so organizirali Norvežani?
Bilo je organizirano na vrhunski ravni. Vse je potekalo tako, kot mora. Od transporta do protokolov. Vse skupaj je delovalo zelo sproščeno, obenem pa jim je v dveh urah uspelo z avtobusi v Trondheim prepeljati 20.000 ljudi. Njihova tradicija v nordijskih športih je izjemno močna, kar se je najbolje videlo v teku na smučeh, ko so nekateri gledalci za oglede tekem kampirali kar v gozdu. Na dan, ko je bila na sporedu distanca, naj bi se ob progi zbralo med 80.000 in 100.000 ljudi. Tega v srednji Evropi ne moreš doživeti.
Kako bi prvenstvo primerjali s predlanskim v Planici?
Mi smo srednjeevropska zgodba. Razlika je bila predvsem v številu gledalcev, medtem ko po tekmovalni plati bistvene razlike ni bilo. No, morda so bile v Planici težje proge za tek na smučeh, saj Johannes Klaebo ne bi imel toliko zmag, če bi tekmoval na njih.
Trondheim je bil tudi najuspešnejše prvenstvo za slovenske skakalce in skakalke doslej. Predvsem moški del je javnost prijetno presenetil. Vas tudi?
Pozitivno oceno lahko dobijo tudi nordijski kombinatorci, medtem ko o teku ne bom sodil, ker nisem zraven. Če je toliko zlatih odličij, si vedno pozitivno presenečen, saj si kaj takega niti približno ne upaš načrtovati. Vedelo se je, da bomo na vsaki tekmi kandidati za kolajne, a da osvojiš štiri zlate, se ti mora sestaviti prav vse. Še posebej moška ekipna tekma je predstavljala presežek, saj je celotna slovenska ekipa odskakala odlično.
Po osvojenem ekipnem zlatu ste si v prenosu dovolili ošteti tudi novinarje.
Seveda sem jih. Slovenci so osvojili četrto zaporedno ekipno medaljo na prvenstvih, nekateri pa govorijo, da je to drugorazreden šport. Naj se postavijo v vlogo Roberta Hrgote, ki tekmuje z vsemi nacijami, in rečejo, da je to drugorazredni šport. Mislim, da pri zadnjem glasovanju za športno ekipo leta od novinarjev niso prejeli niti ene točke, čeprav so bili svetovni prvaki v smučarskih poletih. Ko vidiš, na kakšen način se dojema skoke, si lahko upravičeno užaljen.
Nenazadnje tudi Olimpijski komite Slovenije (OKS) s svojimi pravili izničuje rezultate in je važno le, koliko držav se ukvarja z določenim športom. Vzemimo za primer atletiko. Tam so priznani čisto vsi udeleženci iz vseh držav, medtem ko v nordijskih športih ni tako, pa čeprav je število udeležencev enako, upošteva se vsako disciplino nordijskih disciplin posebej. A ker je v smučarskih skokih na najvišji ravni sposobnih tekmovati 17 držav, smo postavljeni v tretjo kategorijo in obravnavani kot tretjerazredni šport. Zaradi tega nismo upravičeni do panožnih športnih šol, do raziskav in do meritev. Še posebej je vse skupaj tragikomično, ker ta ocena vpliva samo na financiranje vrhunskega športa, vrhunski šport pa ima zelo malo z množičnostjo.
V tem trenutku se to ne pozna, ker je toliko olimpijskih medalj. A lepo vas prosim, bomo morali sedaj zato, da bomo po financiranju konkurenčni drugim športom, vsakič osvojiti po pet kolajn? To ni pošteno do našega športa.
Torej so smučarski skoki po vašem mnenju v Sloveniji premalo cenjeni?
V Sloveniji med ljudmi so cenjeni, le strokovnjaki, ki so sestavljali ta pravila, ne poznajo športa in njegovih razsežnosti. Formula 1 je globalen šport, pa tam tekmuje le nekaj držav. Naj mi nekdo reče, da je Max Verstappen manjvreden. Dokler ne bodo znali razlikovati med hruškami in jabolki, merila ne bodo dobra.
Vrniva se še malo k svetovnemu prvenstvu v Trondheimu. Slovenski skakalci so z uspehi na severu Evrope rešili sezono, ki pred tem ni bila najuspešnejša. Pravzaprav je letošnja sezona preslikava lanske, ko smo prve uspehe prav tako dočakali šele v drugi polovici zime.
Vedno je lepo biti v športu, kjer ko ni stopničk, ljudje govorijo, da smo slabi. Nenazadnje si takšna merila postavljamo tudi mi. To ni nič slabega in tega se morajo zavedati tudi naši trenerji. Tu se sprejema odgovornost. Res pa je, da smo si v moški konkurenci ob upoštevanju Planice letos postavili tri vrhunce.
Prvi vrhunec z novoletno turnejo nam ni uspel. A na srečo, ali pa je bilo to tudi znanje, so se v slovenskem taboru po turneji pravilno odzvali. Od takrat naprej je začela zgodba rasti. Bistveno je, da si sposoben med sezono spremeniti njen potek. Torej, da ne trpiš celotno sezono, po možnosti celo zamenjaš trenerja, nato pa upaš, da bo vse drugače. Sistem je pokazal, da deluje, fantje pa so se uspešno dvignili.
Ravno trener Robert Hrgota se je znašel na precejšnjem udaru kritik. Pričakovanja javnosti so izredno visoka.
To niso več pričakovanja, temveč že kar zahteve. A s tem je treba živeti. Za primerjavo lahko vzamemo Fince, ki so imeli pred petnajstimi leti zelo podobne zahteve do svojih skakalcev, nato pa potonili. Zdaj so nastope svojih skakalcev na svetovnem prvenstvu ocenili kot ene bolj uspešnih v zadnjem obdobju. Ljudje morajo pozabiti nate, stvari moraš začeti znova graditi in nato jih znova pridobiš nazaj. Dokler ljudi razvajaš z rezultati, je pomembno le, da imaš trezno glavo in se ne ukvarjaš z zahtevami ulice.
Slovenska moška vrsta ima z Domnom Prevcem in Timijem Zajcem zdaj v svoji ekipi dva svetovna prvaka. Bi bili pretenciozni, če bi dejali, da je logičen naslednji korak napad na veliki kristalni globus?
Vse je odvisno od tipa skakalca. Domnu tega bremena ne upam naložiti. Bil je že na dobri poti, vmes bil nekje v povprečju in se reševal v poletih. Tako kot zdaj skače, bi čez čas lahko napadel tudi zmago v skupnem seštevku, a mora to raven obdržati. Po drugi strani je tu Anže Lanišek, ki je celotno sezono stabilen. Če bi se mu sezona dobro odvila od samega začetka …
Prvenstvo bo številnim v spominu ostalo tudi po aferi, ki so jo z dresi zakuhali Norvežani.
Slovenci si bomo prvenstvo zapomnili predvsem po zlatih kolajnah, afera pa je tista, ki trenutno polni medijski prostor. A če bi vas vprašal, ali poznate imena dopingiranih tekmovalcev na olimpijskih igrah v Sočiju, bi mi jih znali povedati? Verjetno ne. Torej bo tudi spomin na to zbledel. Je pa to opomin vsem, ki so v to zgodbo vpleteni.
Za kako velik škandal gre?
Za nas je to oddaljen problem, ki pa ga dojemamo zelo različno. Andreas Wellinger je bil drugega mesta na srednji skakalnici izredno vesel, povsem drugače pa je bilo po diskvalifikaciji Mariusa Lindvika na tekmi na veliki napravi. Njegova medalja je dobila grenak priokus, saj bi lahko bil zlat, če bi afera izbruhnila prej. Tu je težava. A kot sem dejal, čez štiri leta bodo vsi vedeli le, da se je nekaj zgodilo, medtem ko se imen, z izjemo redkih poznavalcev, nihče več ne bo spomnil.
Lahko laični javnost natančneje pojasnite, za kakšno manipulacijo je šlo?
Doslej nisem videl še nobenega zapisnika in lahko le sklepam. Ve se, da so šiv na določenem mestu utrdili z dodatno nitjo. Ta je omogočala lepšo obliko dresa in boljšo aerodinamiko. Kje natanko na dresu je to bilo, zaenkrat vedo le kontrolorji.
Mislim pa, da bo norveška reprezentanca imela problem predvsem na Norveškem. Če bi se to zgodilo na primer v Planici, bi zgodba verjetno izzvenela v desetih dneh. Morda se Slovencem sliši čudno, a Norvežane, ki se predstavljajo kot “pravilneži”, si z goljufanjem pred lastnim kraljem in na lastnem prvenstvu orisal kot goljufe. To jih zelo boli. Gre za ugled naroda, ne za ugled Lindvika, Forfanga in treh trenerjev.
Kako se ravnanje Norvežanov razlikuje od običajne diskvalifikacije zaradi neustreznega dresa?
Nekaj je manipulacija, kjer si zavestno posegel v material, da bi pridobil prednost. Nekaj drugega pa, in takšna je večina diskvalifikacij, ko se zgodi nerodnost. Na primer zaradi prepustnosti dresa. Ta se namreč v primeru dežja lahko spremeni in zelo hitro se lahko zgodi, da zaradi tega pride do težav.
Tekmovalec lahko zaradi diareje tudi shujša in je nato zaradi uporabe predolgih smuči diskvalificiran. Prav tako se lahko na startu pri merjenju razkoraka postavi narobe. Sam pravim, da je to približno tako, kot če bi tekmovalec v atletiki naredil prestop oziroma bi prezgodaj startal. Gre za sestavni del športa.
Bi afera lahko omajala zaupanje javnosti do skokov, kot se je to pred leti zgodilo v kolesarstvu?
Ne. Na srečo je zadeva dovolj hitro prišla v javnost. Pregledali so vse drese najboljših tekmovalcev in ugotovilo se je, da so to počeli le Norvežani.
To je tako, ko če bi dejali: “Vsi kradejo, zdaj moram krasti tudi jaz.” Tako ne gre. Če kradeš, si lopov, če goljufaš, si goljuf.
Kakšne bodo posledice afere?
Težko je reči. Mednarodna smučarska zveza (FIS) jih je zdaj suspendirala. Bo pa na koncu vedno ostalo vprašanje, na katera pravila se je sklicevala. Teh pravil namreč ni zapisanih. A sklepam, da imajo pravno službo, ki je ocenila, da to lahko storijo. To ni odločitev Sandra Pertileja (tekmovalni direktor op. p.), ampak odločitev na precej višji ravni FIS. Morali bomo počakati na zaključek preiskave in videti, ali bodo morda tudi kakšna zaslišanja. Ugotoviti bodo morali, ali je do kršitve prišlo le na veliki napravi ali že pred tem.
Kakšna kazen bi bila primerna za Norvežane?
Občutek imam, da bodo končne zaključke sprejeli šele na kongresu FIS. Bodo pa definitivno morali narediti neko progresivno diskvalifikacijsko lestvico. Torej opomin, prepoved ene tekme, prepoved nastopa za cel mesec, za celo sezono. Imam pa občutek, da bo kršitelje hujša kazen doletela na Norveškem, saj bodo tam bolj zaznamovani.
Kaj to pomeni za norveške skoke v prihodnosti? Vemo, da so se že pred afero soočali s precejšnimi finančnimi težavami.
Nič dobrega, čeprav na primer nek mlad skakalec s severa Norveške za to ni nič kriv. Vodilni možje na tamkajšnji zvezi so dolžni, da poskrbijo, da bo ta mladenič morda čez nekaj časa lahko nastopal v svetovnem pokalu. Za tiste, ki se ne bodo mogli sprijazniti s tem, da bodo sedaj rabili tri, štiri leta za povrnitev ugleda, je morda bolje, da odidejo. A na srečo imajo tri, štiri velike skakalne centre in bodo od tega živeli še naprej. Pravilno bi bilo, da se kaznuje le lumpe, ne pa celotne športne panoge.
Se strinjate z ukrepi, ki so jih do zaključka sezone sprejeli pri FIS? Torej, da drese hranijo kontrolorji, skakalci pa imajo dostop do njih le pol ure pred svojimi nastopi.
S tem se ne strinjam, saj so s tem pokazali, da ne zaupajo nikomur. S tem so dali ljudem napačen signal. Ta ideja sicer ni nova, ampak je na mizi že vsaj dve leti. A doslej se tega z logističnega vidika nihče ni želel lotiti, zdaj se bodo mogli.
Boste morali tudi v Planici zaradi tega spreminjati logistiko?
Navodil nam še niso dali. Šele, ko bodo to storili, se bo vedelo, kdo to počne. A mislim, da niti pod razno tega ne bodo zaupali organizatorjem.
Do finala svetovnega pokala v Planici nas sicer loči manj kot 14 dni. Kako potekajo priprave?
Pričakujemo dolge in lepe polete ter naše tekmovalce v ospredju. Mislim, da se bosta Timi Zajc in Domen Prevc borila za mali kristalni globus v poletih. Snega imamo dovolj, več kot 5000 m3 preveč in tekme niso ogrožene.
Bomo na planiški letalnici že kmalu navijali tudi za smučarske skakalke?
Težko povem, saj zaenkrat v koledarju kot edina letalnica ostaja tista v Vikersundu. Ženski finale v Planici zaenkrat ni niti v širši razpravi. Govori se, da bo do sprememb prišlo po olimpijskih igrah, prav tako naj bi se razmišljalo, da bodo dekleta lahko v Planici nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v poletih. A tu pride do problema, ker je treba napisati selekcionirana pravila. Če tega ne storiš, lahko na svetovnem prvenstvu v poletih nastopi katerakoli skakalka in iz katerekoli države, četudi tega ni sposobna.
Kakšne organizacijske izzive bi prinesla še organizacija ženskega finala svetovnega pokala v Planici?
Definitivno bi morali eno tekmo izvesti zjutraj in drugo zvečer, saj je sredi dneva običajno veter premočan. Če bi v finalu skakalo le 15 skakalk, bi tekmo teoretično lahko speljali tudi skupaj s fanti, saj jih nastopi le 30.
Podpirate predlog Sandra Pertileja, da se združi tekmovalni koledar?
Sem eden tistih, ki je prvi opozarjal, da to ni v redu. Predvsem zato, ker so produkt ženskega svetovnega pokala razviti centri, ki bi zdaj izpadli iz koledarja. To ni pošteno. Prepričan sem, da tekma deklet ne bo enaka, če bo v Planici ali pa na Ljubnem. Ljubno ima svojo moč.
Vsaka stvar temelji na tradiciji in da jo ustvariš, mora preteči nekaj časa. Ljudje se morajo navaditi. Planica ima takšno tradicijo, da če bi tekmo organizirali januarja, polovica ljudi sploh ne bi vedela, da je bila. Poleg tega ljudje niso pripravljeni biti po pet ur v dvorani, kaj šele na mrazu. A FIS bo storila, kar si je zadala.
S tem bodo pridobile predvsem manjše nacije, ki imajo le eno ekipo in posledično manj trenerjev ter fizioterapevtov. Nemci so ta predlog kupili, Norvežani ga forsirajo, na koncu ostanemo le Avstrijci, Japonci in mi, torej tisti, ki smo praktično postavili in razvili ženski svetovni pokal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje